Sporna gradnja povezovalnega kanalizacijskega C0 kanala
Izgradnja povezovalnega kanala C0, po katerem naj bi se stekale odpadne vode iz občin Vodice in Medvode v Centralno čistilno napravo Ljubljana – Zalog, na območju ožjega vodovarstvenega območja vodarn Kleče in Šentvid, po mnenju številnih strokovnjakov predstavlja hudo in resno tveganje za ohranjanje virov pitne vode za Ljubljano in njeno okolico. Tveganje predstavlja že sama gradnja, dolgoročna grožnja pa bo njegovo obratovanje, saj ni mogoče zagotoviti popolne vodotesnosti kanalizacijskega omrežja. Že sedanja mestna kanalizacija, je po mnenju hidrogeologov, zaradi poškodovanih vodov eden glavnih virov onesnaževanja podzemne vode na Ljubljanskem polju.
POGLEJTE KRATKE VIDEO POSNETKE S PRIZORIŠČA DOGAJANJA.
https://www.facebook.com/tednikKmeckiglas/videos/823377738739458
https://www.facebook.com/tednikKmeckiglas/videos/400404915575496
https://www.facebook.com/tednikKmeckiglas/videos/690949009351389
Skupina kmetov iz območja Ježice, Savelj in Kleč, svoja kmetijska zemljišča zato že več let uporablja kot orodje, s katerim branijo čisto pitno vodo – vodonosnik na Ljubljanskem polju, s strogim, vodovarstvenim režimom z oznako VVO II A, deloma na meji z najožjim VVO I, ki pa v naši državi očitno še nima pravega zagovornika v javnosti. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) trdijo, da imajo vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo, okoliški kmetje – lastniki zemljišč pa že leta trdijo nasprotno.
C0 kanal preko območja s strogim vodovarstvenim režimom
»Zdi se, da morajo vodovarstvena območja spoštovati in upoštevati le kmetje, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo medtem, ko drugim to ni potrebno. V našem primeru se ga namreč ne drži nihče – ne izvajalci kanalizacije, MOL, skratka nihče,« uvodoma pove Brane Grad, eden od več kot sto lastnikov in solastnikov travnikov, njiv in gozdov, ki so proti načrtovani gradnji povezovalnega kanala C0 na območju med Brodom do mostu čez Savo na Ježici. Grad tako strni in pojasni že več let trajajočo bitko proti izgradnji C0 kanala, na Ljubljanskem polju (vodonosniku na VVO), odkar so oktobra 2015 izvedeli zanj. »12. marca leta 2014, je bilo namreč v tajnosti in na nezakonit način pridobljeno gradbeno dovoljenje za ta projekt. Posamezna soglasja so prihajala še nekaj let po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, 90 odstotkov lastnikov kmetijskih zemljišč z njim ni bilo seznanjenih. Pravnomočnost je bila potrjena v osmih dneh po izdaji, s tem pa so se zaradi veljavne zakonodaje prikrile vse napake, storjene v postopku pridobivanja dovoljenja. Kmetje smo ga ljubljanskim svetnikom razkrili februarja leta 2016, kar je bila prva njihova seznanitev z gradbenim dovoljenjem tega največjega slovenskega projekta, podprtega z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Če ta projekt resnično ne bi bil sporen, ga ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću ne bilo potrebno skrivati pred javnostjo in ljubljanskimi svetniki, ki so bili šokirani ob seznanitvi z njim,« pojasnjuje Grad.
»MOL trdi, da ima za projekt pridobljena vsa potrebna dovoljenja in 68 začasnih razlastitev. Odvetnik lastnikov zemljišč je na prvih šest razlastitev že vložil pritožbo na Upravno sodišče. Vmes pa je veliko tudi parcel, ki še niso bile v nikakršnem postopku, torej mesto ni pridobilo vseh zemljišč. Če bi to res držalo, bi bil kanal že zgrajen, pa čeprav s katastrofalno škodo za vodo in okolje.«
Zloraba evropskih kohezijskih sredstev
Številne razprave o tej tematiki in zapisi v različnih medijih pa niso uspeli odvrniti investitorja – Mestne občine Ljubljana – od sporne gradnje. Zaustavilo jo ni niti nasprotovanje hidrogeologov, združenih v slovenski organizaciji za podzemne vode. V sporočilu za javnost so navedli, da je poseg na tem vodovarstvenem območju nesprejemljiv, saj bo kanal prečkal celotno širino toka podzemne vode proti vodarni Kleče. Poseg zato predstavlja hudo tveganje za ohranjanje virov pitne vode za Ljubljano in okolico, sploh v primeru pojava puščanja kanala. Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje navaja, da glede gradnje povezovalnega kanala sploh ne more podati mnenja, ker se s potekom trase že v osnovi ne strinja. Tveganje za zdravje ljudi bo trajno in se bo s časom povečevalo. Enako trajno bo tudi onesnaženje vodnih virov, tako mikrobiološko kot kemijsko. Z vidika vplivov na zdravje ljudi je zato trasa povsem nesprejemljiva. Kljub različnim strokovnim mnenjem proti gradnji, pa o zaustavitvi tega 28 milijonov evrov vrednega kanala C0 projekta, MOL ni želela slišati.
»Na naših zemljiščih – po najbolj varovanih zemljiščih glede podtalnice, še ni zgrajenega tri kilometre dolgega pasu kanala C0 za odvajanje odpadnih in industrijskih vod, zato bomo naredili vse kar je v naši moči, da se to tudi ne bo zgodilo.«
»26. aprila 2018 so zato gradbinci na naše površine pripeljali velik, zmogljiv bager caterpillar na tankovski prikolici ter želeli pričeti z delom brez soglasij lastnikov in brez projekta za izvedbo. Kmetje smo takrat varovali svoja zemljišča in izvajalce s pomočjo traktorjev, na svojih parcelah, uspešno zaustavili za več kot pol leta.« Grad pojasni potek omenjene trase C0 kanala od avtoceste Ljubljana – Kranj pri Vižmarjih ob Obvozni ali Nemški cesti vse do avtošole Ježica pri Črnučah in doda: »Po naši prvi uspešni blokadi so z delom želeli nadaljevati na drugem koncu – pri Brodu. V Šentvidu in Brodu namreč ni bilo lastnikov, ki bi na tistih zemljiščih še aktivno kmetovali, kar pomeni, da ni bilo nobenega ki bi se jim uprl, zato smo se kmetje povezali z odvetniki in varnostno službo ter se z vsemi silami začeli zoperstavljati gradnji tega nepotrebnega kanala. V tem projektu namreč sploh ne gre za reševanje ljubljanske kanalizacije, temveč za navadno zlorabo evropskih kohezijskih sredstev. Vodice bi namreč svojo kanalizacijo lahko priklopile na čistilno napravo Domžale-Kamnik, saj je kanal s to čistilno napravo povezan do občinske meje. Nelogično je, da se prek Povodja in Ljubljanskega polja po veliko daljši kanalizacijski poti priklapljajo na centralno čistilno napravo v Zalogu.«
S policisti nad kmete
Leta 2018 so združeni kmetje investitorja za skoraj štiri leta uspešno zaustavili, dogajanje pa je ponovno oživelo prejšnji mesec, natančneje 23. novembra 2022, ko je Mestna občina Ljubljana ponovno ‘prebudila’ projekt in ob prisotnosti policije, mestnih redarjev, svojih varnostnikov ter odvetnika Primoža Krapenca, želela opraviti geodetsko odmero območja delovnega pasu za potrebe ureditve gradbišča in transportne poti za gradnjo povezovalnega kanala. Policija je blokirala vse območje, na katerega ni spustila niti edinega lastnika zemljišča (od številnih), ki je dejansko prejel vabilo na geodetske meritve. Policisti so z območja odvedli še odvetnika (Klemna Goloba in Aleša Paulina), ki zastopata kmete, odstranili pa so tudi njihovo varnostno službo in jo zamenjali s svojo. Grad je prepričani, da so doživeli državni udar, ki se je zgodil na državni praznik generala Maistra. »S pomočjo naših odvetnikov smo že dan pred incidentom o nameri investitorja obvestili ministrico za notranje zadeve (v odstopu) Tatjano Bobnar, v.d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, načelnika policijske postaje Ljubljana Bežigrad Jureta Ulčarja ter Državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo Rudija Medveda, da bi to nezakonito dejanje preprečili. Žal se na dopis ni odzval nihče od njih. Po incidentu pa je ministrica za notranje zadeve v odstopu hitro odgovorila, da bo preverila kaj se je tisti dan na naših zemljiščih dejansko dogajalo. Njen odgovor tolmačimo, da je zadeva v preiskovanju, kljub vsemu pa smo prepričani, da te sage še ne bo prav kmalu konec.«
Grad doda, da bodo o ogrožanju podtalnice glavnega slovenskega mesta na račun evropskih kohezijskih sredstev, predvsem zaradi ignoriranja vseh opozoril – tudi strokovnih – nemudoma obvestili primerne evropske institucije. »Kmetje svoja kmetijska zemljišča uporabljamo kot orodje, s katerim branimo čisto pitno vodo. To lahko dokažemo s tem, da smo mirno sprejeli in dovolili gradnjo plinovoda po tem območju, saj smo se zavedali, da v tem primeru ne more priti do onesnaženja pitne vode. Zdaj pa bomo morali očitno varovati še slovensko ustavo, saj se politični odločevalci ne zavedajo, da imamo v Ustavi RS zapisano pravico do pitne vode.«
»Več lastnikov parcel je proti županu Zoranu Jankoviću vložilo kazenske ovadbe zaradi njegovega podpisa krive listine za kategorizacijo kmetijskih poti. Na takšne kategorizacije morajo kmetje še posebej paziti, saj gre za tihi način razlaščanja kmetijskih zemljišč.«