Uroš Braček iz Hvaletincev je 25-letni prevzemnik kmetije, ki jo je v upravljanje dobil pred dobrima dvema letoma. Je energičen in delaven mladi rejec ter predvsem neposreden sogovornik, ki brez ovinkarjenja povzame bistvo in svoje razmišljanje nerad olepšuje. Vodi 33-hektarsko kmetijo, na kateri skupaj s starši Ivanom in Marijo ter partnerko Ivo, s katero imata sinka Nikolaja, redijo brojlerje v piščancem prijazni reji – PPR kot kooperanti Perutnine Ptuj, ukvarjajo pa se tudi s prirejo mleka ter pitanjem bikov.

Pred prevzemom kmetije je Uroš hodil v službo, s katero je bil zelo zadovoljen in kjer je svoje znanje strojništva uporabljal za popravilo določenih komponent v avtoservisni delavnici. Ker starša tako obsežnih del na kmetiji nista več zmogla sama, se je odločil ostati doma. Pustil je službo in izbral kmetijstvo, čeprav je življenje na kmetiji v primerjavi z redno zaposlitvijo v službi vse prej kot enostavno. “V službi imaš in opravljaš en poklic, na kmetiji pa si jih primoran izvajati več, da prihraniš in znižaš stroške.”

Kot mladi prevzemnik je zaradi dotrajanega starega hleva kandidiral na razpisu za podukrep 4.1 – naložbe v kmetijska gospodarstva za ureditev hleva za piščance, pripadajočih objektov in nakup kmetijske mehanizacije (cisterna za gnojevko, trosilec …). Prvotno je naložba znašala okoli 900.000 evrov, zaradi vmesnih podražitev pa bo priznana vrednost naložbe in s tem tudi znesek evropskih nepovratnih sredstev, žal nižja od dejanske oz. končne, zato morajo vse podražitve kriti z lastnim denarjem oz. kreditom.

NALOŽBA V HLEV ZA PIŠČANCE

Z rejo piščancev se na kmetiji ukvarjajo že 32 let, vedno pa so imeli v hlevu tudi krave molznice in goveje pitance. Uroš je prepričan, da je bila odločitev za naložbo v hlev za piščance prava, saj meni, da je reja piščancev dobičkonosnejša od reje krav molznic. “Števila krav ne bom povečeval, ker v tej dejavnosti dolgoročno žal ne vidim prihodnosti. Hlev za govedo je star, s privezi za krave, vendar ne bom vlagal v gradnjo novega hleva za molznice, saj je gradnja predraga. Vmes bi namreč rad še živel, ne pa do konca življenja le plačeval kredite.” Prireja mleka bo tako na kmetiji vsaj še toliko časa, da odplačajo kredit, ki so ga najeli pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice, saj so se tam uspeli uspešno dogovoriti za razumno obrestno mero.

Obstoječi hlev za piščance so nadzidali ter naredili izpuste, kar je eden od standardov za PPR rejo, v njem je vse avtomatizirano in izdelano ter opremljeno po najnovejših rejskih standardih. Kapaciteta hleva je za 28.000 piščancev, na leto pa vhlevijo različno število turnusov – odvisno od potreb Perutnine Ptuj. Povprečno jih je šest do sedem. “Moja skrb je vzreja piščancev pod njihovimi pogoji. Običajno morajo v 34 dneh doseči 1,9 kilograma teže. Rejci pa smo plačani po kilogramu vzrejenega brojlerja. Cena se dviga počasi, tako kot pri vseh drugih kmetijskih dejavnostih, kljub vsemu pa je reja piščancev v primerjavi z drugimi dejavnostmi najbolj prilagodljiva in verjetno tudi dobičkonosnejša. Z gotovostjo bom to potrdil po končani finančni realizaciji in po nekaj letih dela v novem hlevu.” Uroš doda, da je osnovno plačilo 25 centov po kilogramu brojlerja brez vštetih dodatkov.

MOLZNICE MED SEZONO NA PAŠI

Kot omenjeno, redijo 30 krav molznic lisaste pasme, vmes je tudi nekaj križank. Krave so v hlevu privezane, vendar jih vsakodnevno spuščajo na pašo, zato je kmetija vključena v ukrep dobrobit živali. Mlečnost v standardni laktaciji znaša med 6000 in 7000 litrov. “Prireja ni preveč intenzivna, trudimo se pridelati čim več lastne krme, dodajamo pa koncentrate. Krmni obrok za krave molznice je sestavljen iz travne in koruzne silaže, koruznega šrota in ječmena ter beljakovinske komponente (MK-super-35-premium), ki jo kupujemo v Panviti, s katero že dolgo in uspešno sodelujem.”

Osnovni obrok na kmetiji za 25 kg mleka:

1 kg sena

17 kg koruzne silaže

27 kg travne silaže

1,5 kg koruze

1,5 kg MK-S-35-PREMIUM

Mleko z vsebnostjo 4,2 % maščobe in 3,7 % beljakovin odkupuje mlekarska zadruga Ptuj, za liter pa jim plačajo po 55 centov z vštetim davkom in dodatki. Na dva dni torej z njihovega dvorišča odpelje cisterna z okoli 1000 litri mleka. Doma pridelajo koruzno in travno silažo ter žitarice. “Letos zaradi suše nismo pridelali toliko kot običajno. Na srečo imamo tu bolj ilovnata tla, ki zadržijo nekoliko več vlage, vendar kljub temu letošnji pridelek ni bil velik,” prizna Uroš, ki redi še goveje pitance. Vzredi vse domače bike, večkrat pa dokupi tudi kakšno skupino bikcev iz tujine. Skupno število goveda (krave, telice, biki) na kmetiji je tako okoli 120. “Bike prodajamo v Loško zadrugo, njihova odkupna cena pa je glede na cene repromateriala in našega dela še vedno prenizka, plačilo po kilogramu mesa pa se giblje okoli 4,60 evra.”

PODRAŽITVE PREIZKUŠAJO PREŽIVETJE

Ker Uroš ne ovinkari, pove: “Žalostno je, da si na kmetiji s tremi kmečkimi zavarovanci ne moremo izplačati niti minimalne plače na mesec. Neprestana vlaganja in podražitve repromateriala, ki so dobesedno eksplodirale, preizkušajo naše preživetje. Cene mineralnih gnojil se morajo nujno spremeniti, če bodo ostale tako visoke, ne vem, kaj bomo storili. Za zdaj z nakupom čakamo in upamo na kakšno pozitivno spremembo. Naj za primerjavo povem, da smo nekdaj plačali 5000 evrov za mineralna gnojila, ki smo jih porabili med sezono na kmetiji, letos pa smo za isto količino plačali 25.000 evrov – kar je neverjetno. Dobro, da mladi v teh težkih časih še vedno vztrajamo, se trudimo in borimo za obstanek. Očitno je mladost res norost,” razmišlja Uroš.

Izpostavi še veliko težavo z zakupom zemlje. Kot pravi, imajo mladi kmetje premalo možnosti za zakup zemlje, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. »Pred nami imajo vedno prednost velika podjetja, mladi z velikimi željami in vizijo pa do nje ne pridemo.« Kljub mnogim oviram Uroš ostaja optimist in prav ta optimizem mu pomaga na poti skozi krizo, v kateri tako kot večina drugih potrpežljivo čaka na njen razplet in dela po svojih najboljših močeh.