Zapiranje kmetij spremljajo žalostne zgodbe, rejci pa se poskušajo v najboljši meri soočiti z izzivi na trgu. In ko kmetovanje na družinskih kmetijah postane ekonomsko neizvedljivo in nedonosno, sledi zaprtje, kar je velika izguba. Vsaka kmetijska dejavnost je posel, vendar je tudi mnogo več od tega, je sestavni del skupnosti in v prvi vrsti zgodba ljudi in živali.

Danes je večinoma bistvena le cena, ne glede na to, kje in kako je izdelek pridelan ali prirejen, kar le potrjuje razširjeno miselnost, osredotočeno predvsem na produktivnost in dobiček. Tudi na kmetijah, kar je logično. Seveda bi bila idealna družba tista, ki bi bolj kot količino cenila kakovost in pri tem upoštevala tudi kulturne, okoljske in družbene vidike. Ker se to vse premalokrat dogaja, kmetije postajajo ranljivejše in se pogosto znajdejo v težavah.

Tovrstne težave obstajajo tudi med našimi kmeti in teh zgodb ni malo, zato nas je zanimalo, če so na našem kmetijskem ministrstvu seznanjeni s trenutnim stanjem na terenu. Na to, da obupujejo tudi večji rejci krav molznic in da v zadnjem času ne izgubljamo več le majhnih in srednje velikih kmetij, usmerjenih v prirejo mleka, so na kmetijskem ministrstvu odgovorili le, da ne vodijo teh podatkov.

Kdo pa potem jih?

Njihov odgovor na obstoječo problematiko je zaskrbljujoč, saj odločevalci očitno ne prepoznajo aktualnih težav in menijo, da bodo v tem »krasnem novem svetu« preživeli le najmočnejši, ki se bodo prilagoditi tako, da postanejo vedno bolj učinkoviti, večji in intenzivnejši. S tem bi utegnili pokriti stroške, vendar pa pri tem ne gre zgolj za pokritje, temveč tudi za prihodek, in, ker je ta premajhen, je prireja velikokrat nerentabilna, rezultat pa so opuščene kmetije.

VISOKI STROŠKI BREMENIJO KMETE

Hitrejše naraščanje potrošniških cen mlečnih izdelkov upočasnjuje prodajo na drobno po vsem svetu, pri čemer Slovenija ni izjema. Poleg tega obstajajo velike in stalne težave v dobavni verigi. Med drugim tudi zaradi restriktivnih protikoronskih omejitev Kitajske, največje uvoznice mleka. To vpliva na svetovne cene mleka, hkrati pa je tudi ponudba surovega mleka in mlečnih izdelkov po vsem svetu manjša – predvsem v treh največjih izvoznicah – Novi Zelandiji, Evropi in ZDA. V Nemčiji se je cena mleka maja zvišala na več kot 50 centov za kilogram. Mlekarna FrieslandCampina pa že poroča o 56,5 centa za kilogram mleka za junij. Za Slovenijo kaj takega ne moremo zapisati. Cena je namreč maja segla preko 42 centov za liter, kar je bilo pravzaprav še do nedavnega nepredstavljivo, pa čeprav je ta cena še vedno daleč za nemško ali avstrijsko (47,50 centa na kilogram).

Odkupna cena mleka bo še naprej rasla, hkrati pa bo rasla potrošniška cena za mlečne izdelke. Naraščajoči vhodni stroški so veliko breme za rejce, kljub visokim cenam surovega mleka pa lahko pričakujemo, da bo oskrba z mlekom (po svetu in v EU) ostala »na tesnem« oz. upadala, saj negotovosti na svetovnih trgih mleka ne manjka.

Že pred rusko-ukrajinskim konfliktom so svetovne cene mleka strmo naraščale zaradi težav v dobavi. Ker primanjkljaji v bližnji prihodnosti verjetno še ne bodo izginili, Rabobank pričakuje, da se bo dobava mleka v prvem polletju 2022 v sedmih velikih izvoznih regijah (Argentina, Brazilija, Urugvaj, EU, Združeno kraljestvo, Nova Zelandija in Avstralija) še naprej zmanjševala. Šele od druge polovice leta in nato v prvi polovici leta 2023 bi lahko prišlo do rahlega povečanja ponudbe mleka. Ampak tudi to so zgolj predvidevanja.

GLOBALNI DOGODKI IN INFLACIJSKI PRITISKI

Cene surovega mleka torej rastejo, naraščajoči stroški, neugodno vreme in visoke cene krme pa omejujejo prirejo. Rast izvoza iz lanskega leta se letos ne bo ponovila, visoke cene mlečnih izdelkov pa bi lahko dodatno omejile apetite uvoznikov, klju temu analitiki predvidevajo, da bi povečano tveganje glede oskrbe s hrano lahko vodilo v večje strateške nakupe.

Globalni inflacijski pritiski so zelo veliki, obeti pa se slabšajo, kar sproža številne pomisleke. Kljub temu bodo cene mlečnih izdelkov zaradi omejene ponudbe letos ostale visoke. Dolgoročni obeti pa so odvisni od vedenja potrošnikov in normalizacije tržnih razmer, ki sta nepredvidljiva, makroekonomski vpliv na dejavnost prireje mleka pa bo letos veliko večji kot v prejšnji sezoni.

Manjša ponudba surovega mleka dviguje cene mleka. Svetovna prireja naj bi se do konca junija prvič v desetih letih zmanjševala že 12. mesec zapored. Analitiki sicer napovedujejo, da si bo prireja v prihodnjih mesecih skromno opomogla. V drugi polovici leta pričakujejo pozitivno medletno rast, ki bo po ocenah povzročila 0,5-odstotno skupno izgubo v tem letu. Preliminarne napovedi za leto 2023 nakazujejo 0,5-odstotno rast.

TEŽKI POGOJI

Andrés Padilla, analitik pri Rabobank, je dejal: »Trenutna upočasnitev svetovne prireje mleka je neposredno povezana z višjimi stroški in vremenskimi dogodki. V preteklosti si je prireja precej hitro opomogla in presegla prejšnje vrhove, zdaj pa obstajajo številne strukturne težave, ki bi lahko omejile oživitev prireje mleka celo v ključnih izvoznih regijah.«

Rejci krav molznic v Novi Zelandiji in Evropi imajo omejen prostor za širitev čred, zato je veliko bolj verjetno, da se bodo te krčile v skladu s trenutnimi in predlaganimi predpisi ter okoljskimi pritiski. V Južni Ameriki se močno krepi pridelava žit in oljnic ter omejuje širitev prireje in predelave mleka. Rejci se po vsem svetu soočajo z višjimi cenami koruze in soje, vremenske motnje pa močno vplivajo na nekatere regije, zlasti Oceanijo in Južno Ameriko. Tudi skupni inflacijski pritiski na področju energije, goriva in plač znižujejo dobičkonosnost dejavnosti.

Pričakovano je tudi manjše povpraševanje v večini regij, saj potrošniki občutijo pomemben vpliv inflacije na njihovo kupno moč, kar nekateri še vedno vztrajno pripisujejo učinkom vojne v Ukrajini. Kitajska znižuje svoj uvoz zaradi močne domače prireje mleka in manjšega povpraševanja kupcev, kar lahko povežemo s protikoronskimi ukrepi in velikimi zalogami.

 
Najnovejše poročilo Evropske komisije o cenah mleka za države članice (maj) navaja odkupne cene preko 50 centov za kilogram mleka v Belgiji, na Danskem, Irskem, Cipru, Malti in na Nizozemskem. Odkupna cena je presegla 45 centov v Nemčiji, Grčiji, Franciji, Italiji, Latviji, Litvi, Avstriji, na Poljskem, Finskem in Švedskem. Samo v Bolgariji, na Madžarskem, Portugalskem in Slovaškem je bila majska cena mleka pod 40 centi. V Sloveniji se je povprečna cena iz 40,62 centa za kilogram aprila zvišala na 42,44 centa za maj. Povprečna evropska odkupna cena mleka je maja znašala 47,36 centa za kilogram.