Vhodni stroški rastejo kot še nikoli doslej in proračune kmetij potiskajo v rdeče številke. Posledica tega je, da nekateri kmetje že prirejajo manj mleka na račun varčevalnih obrokov, še naprej pa se zmanjšuje število krav molznic v čredah, tudi na račun trenutno dobre odkupne cene za krave. Posebno na udaru pa so predvsem rejci, ki so v teh kriznih časih v gradnji hlevov ali pa so naložbe v nove hleve že zaključili ter se trudijo s pokrivanjem obrokov posojil.

Kaj se torej dogaja na kmetijah, kjer so rejci v zadnjem času investirali v izboljšane pogoje reje in se podali v gradnjo sodobnih hlevov? Kako se soočajo s podražitvami in kje iščejo rezerve za poplačilo vseh finančnih obveznosti za krmo, semena, gnojila in škropiva ter hkrati še za kritje posojila in druge stroške?

POTEGNITI ČRTO IN POGLEDATI POD NJO

»Predvsem se moramo znajti, zato sam ponoči veliko razmišljam, kako bom naslednji dan reševal situacijo. Treba je uporabljati glavo, potrebuješ pa tudi malo sreče,« pove Mihael Ajlec, mladi prevzemnik iz Seliščev pri Sv. Juriju ob Ščavnici.

Nedolgo nazaj je za gradnjo hleva za krave molznice kandidiral na razpisu in uspešno pridobil 50 % nepovratnih evropskih sredstev, vanj pa vložil tudi lastna sredstva ter najel kredit, saj je skupna naložba znašala 400.000 evrov. »Ta kredit bom odplačeval še naslednjih 15 let,« pove Mihael. »Ravno včeraj sem prejel obračun, ki je razkril dvig odkupne cene mleka za en cent. Za liter tega mleka, ki je ekstra kakovosti, s 3,65 % beljakovin in 4,2 % maščobe, sem prejel 40,9 centa po litru brez davka. Lahko bi vsebnost beljakovin v mleku še dvignil, vendar pa se ob tem že pojavi vprašanje rentabilnosti.«

Kot pravi Mihael, je problematična cena in celo dobavljivost oljne repice/ogrščice, ki večinoma prihaja iz Ukrajine, zato je že prilagodil in spremenil krmni obrok za molznice lisaste pasme, ki jih trenutno molze 41, s povprečno mlečnostjo v standardni laktaciji 7000 litrov. »Ker sem tudi sam na trgu, se mu moram prilagajati,« pravi in doda: »Na koncu je treba prirejo pogledati pod črto, torej skozi denar. Zato sem nekoliko zmanjšal vnos beljakovinske krme pri kravah, na srečo pa to na mlečnost in vsebnost ne vpliva veliko.«

LETOS BO ŠLO, DRUGO LETO JE UGANKA

Mihael pojasni, da na račun povečanega staleža goveda na kmetiji in prodaje vseh bikcev, starih do 14 dni, lahko odplačuje kredit.

»Lahko rečem, da celoletni obrok posojila pokrijemo s prodajo bikcev in nekaj pitanci, ki jih spitamo doma. To pomeni, da prireje mleka ne bremenim s kreditom za hlev, če pa bi jo, potem bi verjetno dobil kakšen obisk iz banke,« pojasnjuje Mihael, ki pravi, da so se rejci primorani znajti po najboljših močeh.

Nadaljuje, da bi se v tem času splačalo rediti bike do končne teže, vendar si tega ne more privoščiti, saj bo zaradi manjše uporabe dragih mineralnih gnojil, nedvomno količinsko pridelal manj krme.

»Glede odkupne cene mleka lahko rečem, da bom aprilsko povišanje cene za 2,5 centa po litru dočakal komaj čez 45 dni – torej junija, majsko pa julija. Ta zamik je zelo problematičen, saj bomo morali rejci do takrat zvoziti s takšnimi cenami repromateriala, kot so. Zato v tem času nihče ne razmišlja o razvoju, ampak le o preživetju. Cene so namreč absurdne, zato odkrito povem: letos bomo rejci že zvozili. Kaj bo drugo leto, pa ne vem, se ga pa bojim. Če želimo preživeti, se moramo znajti ali pa vse skupaj pustiti in oditi. Ampak – to je pač najlažje narediti, mi pa običajno izberemo težjo pot,« skleneva pogovor z Mihaelom.

PREVELIK RAZKORAK MED STROŠKI IN ODKUPNO CENO MLEKA

Simon Čretnik, prevzemnik kmetije na Pernovem pri Žalcu v Savinjski dolini, je za dobro počutje krav molznic zgradil hlev z najsodobnejšimi tlemi na svetu – »pašnik pod streho«. Nedvomno edinstven hlev, kjer so krave proste, brez ležalnih boksov na prepustnih tleh s takojšnjim odstranjevanjem urina, torej hlev prihodnosti, prijazen okolju in živalim. Za naložbo, ki jo je zaključil lani, je odštel 935.000 evrov brez davka.

»Razkorak med stroški in odkupno ceno mleka je velik tudi zaradi te ogromne in nedavno zaključene naložbe. Po drugi strani pa brez nje ne bi napredoval, dosegal večje prireje, niti boljših rezultatov v reji. Je pa res, da nas trenutno zažirajo te hude podražitve, zaradi katerih komaj pokrivamo sprotne stroške,« pove Simon, ki glede stanja v prireji mleka ni optimističen in pravi, da bodo morale odkupne cene mleka še rasti, glede na vse spremljajoče stroške. »To potrebujemo vsi rejci, ne samo mi, ki smo zaključili večje naložbe. Letošnje leto je precej težavno, zaradi kreditov pa je vse še težje. Kljub vsemu sem prepričan, da pri kravah ne smemo varčevati, zato bomo krmni obrok zanje, dokler bomo lahko, čim bolj optimizirali in nadaljevali s čim boljšo prirejo ter s tem ohranjali denarni tok na kmetiji. Težava bo, ko bo za to zmanjkalo denarja,« pove Simon in doda, da se je marsikateri rejec odločil, da bo krmil manj močne krme ali pa manj gnojil z mineralnimi gnojili, vse to pa jeseni lahko prinese velike težave.

»Prireja bo padla in jeseni mogoče ne bo več dovolj mleka. Zato rejci poskušamo preživeti, varčujemo, kjer lahko, in kakšno komponento obroka zamenjamo za cenejšo ter s tem poskušamo čim manj vplivati na obrok in s tem mlečnost.«

STROŠEK KRMNEGA OBROKA PREDSTAVLJA 60 % CENE MLEKA

Simon izpostavi, da za namen varčevanja z uporabo mineralnih gnojil poskuša z raznoraznimi dodatki za gnojevko ter pove, da bo letos travnike gnojil foliarno (gnojenje na list). »To je cenejše in manj odvisno od vremena, kolikšen bo pridelek, pa je drugo vprašanje, na katerega mi nihče ne zna odgovoriti.«

Foliarno gnojenje bo vsaj 40 % cenejše kot klasično gnojenje z mineralnimi gnojili pri trenutnih cenah.

»Trdna in tekoča živinska gnojila tako ali tako ves čas uporabljam, namesto KAN-a pa bom letos uporabil Yarino dušikovo foliarno gnojilo, ki se sicer uporablja pri žitih in koruzi, ne pa tudi na travinju. Cenovno to prej ne bi imelo smisla, letos pa to mogoče pride v poštev, zato bom poskusil z dvema odmerkoma tega gnojila v razmaku 10 do 14 dni. S tem bom v travo še vedno vnesel bistveno manj dušika, kot bi ga z mineralnimi gnojili, vendar pa je njegova izkoristljivost precej večja, saj praktično ni izgub. Preliminarni rezultati v Angliji so pokazali, da je bil pridelek sicer nekoliko manjši, ampak spet ne toliko glede na to, koliko manj dušika so uporabili, kar je tudi okoljsko sprejemljivejše.«

Kot pove, ves čas premleva, kako bi se čim bolje prilagodil trenutni situaciji. »Dejstvo je, da so stroški previsoki glede na ceno mleka. Strošek krmnega obroka zdaj predstavlja 60 % cene mleka, to pomeni, da od litra mleka ostane le 40 % za pokritje vseh drugih stroškov (veterinar, elektrika, voda, prispevki, mlada živina …), kar dolgoročno ni vzdržno.«

Strošek osnovne krme je trenutno še lanski, kmalu pa bodo v obrok začeli vključevati letošnjo krmo, s čimer bo strošek pridelave bistveno večji. »Tudi zato je tistih obljubljenih pet centov za liter mleka bolj ‘pljunek v morje’. Najbolj žalostno pa je, da bo teh pet centov več pri kmetu v trgovini pomenilo vsaj 20 centov več.«

»Upam, da se kupci zavedajo, da na te podražitve ne vplivamo kmetje, ampak trgovci, ki jih potencirajo zaradi svojih marž.«

Simon je prepričan, da bi se morale trgovske marže pri osnovnih živilih omejiti. »Kmetje ne bomo mogli pridelovati po nižjih cenah, cena se bo še dvigovala in vprašanje je, če bo potrošnik to zmogel. Mogoče pri mleku, ki je bilo ves ta čas podcenjeno, ne bo toliko težav kot mogoče pri prodaji mesa. Tam se namreč že pozna slabša prodaja govedine v trgovinah, saj kupci posegajo po cenejšem mesu, predvsem perutnini. Največ bo iz te krize ponovno iztržila trgovina, predelava manj, kmetje pa tako in tako najmanj.«

BO JESENI ŠE VEDNO DOVOLJ MLEKA?

Trenutno je Čretnikovem hlevu 54 molznic, 50 se jih molze. »V primerjavi s stanjem pred naložbo smo prirejo povečali za 150 %. Prej smo namreč oddali malo čez 200.000 litrov mleka, lani že 430.000 litrov, letos pa ga bo že več kot 500.000 litrov. Večja količina prodanega mleka nam pomaga pri soočanju s stroški. Prireja po kravi je višja, prej je krava na dan molzla 26 litrov, v novem hlevu pa že 36 ali 37 litrov. To pomeni, da je reja učinkovitejša, manj je zdravstvenih težav zaradi izboljšanega udobja, vse to vpliva na izboljšano ekonomičnost,« ne skriva Simon in se sprašuje, če bo država mogoče omogočila prestrukturiranje obstoječih kreditov z bolj ugodnimi preko Ribniškega regionalnega sklada. »To državi ne bi predstavljalo dejanskega stroška, nam bi pa mogoče malenkost pomagalo prebroditi te krizne čase, saj bi krave lahko obdržali na določeni prireji brez prevelikega padca. Zna se namreč hitro zgoditi, da se bo prireja mleka zmanjšala.

Rejci bodo prestrukturirali krmne obroke in zmanjšali količino močne krme, to pa pomeni, da krave ne bodo dobro prehranjene, ne bodo breje, ne bo novih laktacij in ne bo dovolj mleka. In to se zna zgoditi že jeseni. Če bo takrat mlekarna ponujala 50 centov po litru mleka, to ne bo nič spremenilo, ker mleka ne bomo imeli.« Simon še spomni, da je povpraševanje po mleku veliko, njegove spot cene dosegajo tudi po 60 centov za liter.

»Dobro so trenutno plačane tudi krave. Lepa krava lisaste pasme lahko doseže celo ceno bika.«

»To pomeni, da krave, ki so bile v prihodnosti namenjene za izločitev, izločujemo prej, kot bi jih sicer, sploh, če molze pod 35 litrov, saj dela izgubo. Treba je namreč varčevati s krmo in prepričan sem, da bo tovrstna selekcija trenutno zelo intenzivna, upam le, da se izločitve naslednje leto ne bodo preveč poznale pri prireji. Včasih se zaradi nastale situacije zelo živciram, potem si pa rečem, kaj pa lahko zdaj naredim? Zato se trudim naprej in iščem rešitve ter izboljšave,« Pove Simon in sklene, da je sam na srečo naložbo sklenil še pred hujšimi podražitvami. »Kaj pa tisti, ki so še v gradnji?« se sprašuje.

NEGOTOVI ČASI

O tem smo vprašali Jakoba Napotnika iz Topolšice, kjer je družina sredi gradnje treh sklopov naložbe, senika z dosuševalno napravo in grabežem, hleva za molznice, ki je skoraj že končan, ter naložbe v ureditev avtomatskega krmljenja. Celotna naložba bo stala kar 1,9 milijona evrov s polovico nepovratnih evropskih sredstev, drugo pa bodo izplačali z najetim kreditom.

Jakob izpostavi, da se gradbinci soočajo z velikimi težavami s pomanjkanjem delovne sile, kar pomeni zamik del, pri njih konkretno za dobre tri mesece. Pove, da je potrebno železo naročil že lani maja, ko se je na trgu material že sumljivo dražil.

»S tem smo prihranili skoraj evro po kilogramu. Takrat je bila cena za kilogram 1,15 evra, zdaj pa je po 2,10 evra. Pri betonu smo zavestno izbrali izvajalca z lastno betonarno, ki je blizu naše kmetije in je zato lahko ponudil nižjo ceno, določene druge podražitve pa blažimo s tem, da čim več prevozov opravimo sami. Sama konstrukcija je bila, kljub temu da smo načrt vmes spremenili in jo s tem pocenili za dobrih 80.000, zaradi podražitve lesa dražja za 40.000 evrov.«

»Nihče ni pričakoval takšnih podražitev in tako negotove situacije, zato nas upravičeno skrbi zagotavljanje sredstev, ko bo šla gradnja h koncu. Najeli smo namreč kredit na predvideno naložbo, kaj vse se bo do tedaj še podražilo pa nihče ne ve.«

V nadaljevanju prizna, da se pod nobenim pogojem ne bi podali v tako veliko naložbo, če doma ne bi imeli dobro utečene prodaje mlečnih izdelkov, izpostavi pa tudi dobro trenutno ceno lesa. »Čeprav nam je dvignila ceno naložbe, pa smo na drugi strani za prodan les iztržili veliko več, kot bi sicer. Gozdarji sicer pravijo, da zaslužek iz gozda ne bi smeli vlagati v kmetijo, vendar pa jaz pravim, da smo ta gozd lahko kupili prav z izkupičkom od namolzenega mleka.«

Glede prireje mleka pove, da mineralnih gnojil letos niso kupili, ker jih lani zaradi slabega vremena niso veliko trosili, zato jim je ostalo 15 ton KAN-a. Ker prirejajo seneno mleko, imajo samo travo, sproti pa dokupujejo koruzni šrot, saj kravam ne krmijo koruzne silaže. Trenutno molzejo 45 krav, v hlevu pa je mešana čreda rjave in črno-bele pasme, s poprečno mlečnostjo v standardni laktaciji okoli 9000 litrov. »Mlečnost je malo manjša, saj jim krmimo manj močne krme in so bolj na ‘varčevalnem’ obroku. »Sama količina mleka pa za nas niti ni pomembna, važna je vsebnost in kakovost mleka za predelavo. Vsak liter, ki ga prodamo doma, je več vreden kot pa, če gre v mlekarno.« Vendarle pa v mlekarno na vsaka dva dni prodajo okoli 1200 do 1400 litrov, drugo količino pa predelajo. Pomemben del zaslužka na njihovi kmetije pa je tudi prodaja plemenske živine z vrhunskim genetskim potencialom.

CENA NALOŽBE RASTE Z GRADNJO

Lani se je v naložbo v nov hlev za krave molznice podal tudi Tomaž Košec, ki kmetuje v Spodnji Savinjski dolini in je trenutno dobre tri mesece pred koncem gradnje. »Cena naložbe se nam skozi gradnjo dviguje in bo verjetno presegla milijon evrov, podražili so konstrukcijo, vmes se je dvignila cena betona in drugega materiala, zato ocenjujem, da bo naložba precej višja, kot je bilo sprva predvideno. Kljub vsemu moramo gradnjo pripeljati do konca, če se ustavimo, ne bomo nič pridobili, je pa zelo težko. Težava je tudi okrnjena dobava materiala, saj se marsičesa ne dobi, in lahko rečem, da imamo opravka s povsem drugačnimi razmerami, kot smo jih vajeni. Ker gradimo s kreditom in hipoteko, me verjetno upravičeno skrbi, da bomo morali zaprositi še za razliko v kreditu, da bomo poplačali še zadnja dela,« je zaskrbljen Tomaž, ki izpostavi prenizko odkupno ceno mleka, glede na ceno v drugih evropskih državah članicah.

»Pri nas dosegamo komaj 38 centov po litru, in to je naša realnost. Če bi odkupna cena mleka hitreje rasla, tako kot drugje po Evropi, bi rejci vendarle lažje preživeli,« je prepričan. »Ne preostane nam nič drugega, kot da delamo in upamo, da finančno vzdržimo.« Količine mineralnih gnojil ne bodo zmanjšali, čeprav so zelo draga, saj bodo povečali čredo črno-belih molznic s trenutnih 60 na sto krav in s tem količino ter kakovost mleka. Povprečna mlečnost v standardni laktaciji je 11.000 litrov, na dan pa namolzejo 1800 litrov mleka.

»Nismo v enostavnem položaju, dogajanje ni stabilno in pravzaprav ne vemo, kaj nas čaka, kar je najhuje. Upam le, da se ne zgodi najhujše in začne zmanjkovati vhodnih surovin. Verjetno se nihče od nas niti ne zaveda, kaj bi to pomenilo,« sklene sogovornik in doda:

»Dokler bo prireja vzdržna, bomo delali, ko jo bomo zmanjšali ali ustavili, pa nas ne bo več.«