“Če želi rejec narediti generalni napredek v svoji čredi, bo izbiral bike, ki so v skupnem selekcijskem indeksu najboljši,” sta na webinarju na temo Izzivi za slovenske kmetije do leta 2030 uvodoma povedali Melita Sinjur in Anja Žnidaršič, študentki zootehnike na Biotehniški fakulteti.

“Za rejca je pomembno, da izbere bike z najvišjim skupnim selekcijskim indeksom (SSI) oz. da je njegova relativna plemenska vrednost nad 100.

Rejec mora poznati poreklo krave, njeno zdravstveno stanje, pojavnost bolezni in reprodukcijske motnje pri kravi ter njenih prednikih. Pogledati mora ocene telesnih lastnosti, klasifikacijo krave in skupno število točk za okvir, mlečni karakter, lastnosti nog in vimena ter plemensko vrednost krave. Tudi pri biku mora pregledati poreklo, proizvodne lastnosti njegove matere, stare matere in njegovih potomk. Najpomembnejša lastnost je SSI, za vse predelovalce mleka in pa tiste, ki se bodo v predelavo preusmerili, pa sta zelo pomembna kapa in beta kazein ter plemenske vrednosti za lastnosti mlečnosti, funkcionalne lastnosti in lastnosti zunanjosti.”

KRAVE ZA BODOČO GENERACIJO

Izpostavita podatke in nasvete, ki jih pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije za preprečevanje parjenja v sorodstvu za vse krave v čredi. “S parjenjem v sorodstvu, kar imenujemo inbriding, se nam namreč zmanjša genetska variabilnost, lahko pa se akumulirajo tudi škodljivi aleli.”

“Na vsak odstotek inbridinga se zmanjša količina maščob in beljakovin v mleku, poporodni premor se podaljša, poslabša se preživitvena sposobnost telet in skrajša se življenjska doba potomcev,” pojasnjujeta.

O tem, kakšne krave so v čredi, povedo ocene njihovih telesnih lastnosti, ki se gibljejo od 1 do 9. Najvišja ocena (9) pa ni vedno najboljša, saj so včasih ocene med 5 in 7 optimalnejše oz. najboljše vrednosti. Kot na primer pri nagibu križa, kjer je idealna vrednost 5, pri kotu skočnega sklepa pa je idealna vrednost 7. Vse te telesne lastnosti se nato seštejejo v skupno oceno.

Za prvesnice se te ocene gibljejo od 71 do 89 točk, za krave v 2., 3. laktaciji, ki so starejše od štirih let, pa so te ocene nad 90 točk. Na koncu se krave tudi klasificira, in tiste boljše dobijo oznako VG (točke od 85 do 89) ali oznako EX (excellent) nad 90 točk. 20 % ocene predstavljata okvir in križ, 10 % mlečni karakter, 35 % vime in 35 % lastnosti nog.

Plemenske vrednosti so predstavljene v relativnih vrednostih, kar pomeni, da je 100 povprečna plemenska vrednost, ena standardna deviacija pa predstavlja 12 točk (+ ali –).

 “

Krave, ki imajo relativno plemensko vrednost 124 ali celo 136, so tiste, na katerih moramo graditi bodočo generacijo.”

“Te krave osemenimo z najboljšimi, elitnimi in top biki, da v prihodnje dobimo še boljše potomke,” pravita in dodajata, da je vsak skupni selekcijski indeks različne strukture, z deleži v njem, ki so ekonomsko in gospodarsko pomembni ter se razlikujejo glede na pasmo.

SEKSIRANO SEME

Selekcijska strategija je zelo pomembna in je odvisna od tega, na podlagi česa se rejci odločajo o biku, ki ga bodo izbrali za svojo čredo krav molznic. Predvsem se morajo osredotočiti na cilj in lastnosti, ki jih želijo izboljševati. Na trgu je veliko ponudbe, zato morajo biti pazljivi, da izberejo ustrezno seme in se s tem izognejo nepotrebnim nevšečnostim. Uporabijo lahko seksirano seme, ki se uporablja za telice in krave z zdravimi rodili ali elitno seme za telice, ki je namenjeno tistim telicam, katerih matere so se izkazale z visoko prirejo in imajo visoke plemenske vrednosti za mlečnost in telesne lastnosti.

“Pri seksiranem in elitnem semenu za telice pa morate biti še posebej pozorni na potek telitve. Elitno seme se lahko uporablja tudi za krave v 2. in 3. laktaciji, če niso prisotne težave s plodnostjo in skladno z rejskim programom tudi za bikovske matere. Seme mladih bikov in genomsko testiranih bikov se uporablja za prvesnice po prvi telitvi, je pa to obveza, ki jo narekuje rejski program, testirani biki in biki melioratorji so namenjeni za krave po 2. in poznejših telitvah, seme mesnih pasem pa za krave, ki tudi po 3. osemenitvi niso ostale breje.”

Za osemenjevanje lahko uporabljate tudi seme tujih bikov iz uvoza, kjer morate biti pozorni na označbe za genetske posebnosti. Če ima v označbi F, pomeni, da ni nosilec napake – genetske posebnosti. “Pri izbiri tujega bika gledamo, kakšne plemenske vrednosti dosega in katere lastnosti izboljšuje. So to lastnosti mlečnosti, funkcionalne ali telesne lastnosti ter tudi, katere kazeine prenaša, saj so ti pomembni pri predelavi mleka.”

Seksirano seme je selekcionirano seme, ki proizvede želene moške ali ženske potomce, z 80- do 90-odstotno zanesljivostjo. Uporablja se v prireji mleka in mesa, odvisno od tega, ali želimo več teličk ali bikcev. Uspešnost osemenitve je odvisna od kakovosti osemenjevalne doze, optimalnega časa pojatve in zdravja živali. Prednosti so, da lahko pridobimo ženska teleta od najboljših krav, izboljšamo genetski trend in zmanjšamo težke telitve. Slabosti so visoki stroški, majhno število semenčic v odmerku, manjše število odmerkov na enoto časa ter visoka nabavna cena.

SEME BIKOV ZA BREZROŽNOST

“Z govedom brez rogov lahko lažje in varneje rokujete in s tem zmanjšate poškodbe. Odstranjevanje rogov je sicer običajna rejska praksa, vendar je postopek delovno intenziven, drag in boleč za živali. Ker vizualno ne moremo določiti, kako se rogovi dedujejo, je za potrditev prisotnosti rogov potreben test DNK. Ali bo žival brezrožna ali rogata, določata dva gena, velja pa, da je gen za brezrožnost dominanten nad genom za rogatost, kar označujemo z veliko črko P (heterozigot za brezrožnost).”

Nadaljujeta, da mlečne beljakovine sestavljajo kazeini in beljakovine sirotke. Poznamo različne vrste kazeinov, vsak od njih pa ima svojo funkcijo pri predelavi mleka. “Pomembna sta predsvem kapa in beta kazein, pri mleku pa je na nasploh pomembna vsebnost beljakovin ter njihov izkoristek za predelavo. Poznamo 14 alelnih različic, najpogostejše so A, B in E. Vendar se različici E poskušamo izogniti v skladu z rejskimi cilji, saj se lahko mlekarne čez nekaj let odločijo, da ne bodo več odkupovale takega mleka, ki ima manjši izplen pri usirjanju. A2 beta kazein pa se vse bolj promovira, saj je najprimernejša varianta zaradi koristi za zdravje in je obstajala še pred mutacijo v A1 beta kazein, ki jo povezujejo s sladkorno boleznijo tipa 1, ishemično boleznijo srca in alergijami na mleko. “Kar 25 % je ljudi, ki so alergični na mleko.”

Omenita še show bike z odličnimi telesnimi lastnostmi in uporabo za izboljšanje teh v čredi krav molznic. “Na drugi strani imajo sicer slabše funkcionalne lastnosti in lastnosti mlečnosti, označujejo se z znakom zvezda in napisom show time (SHOWTIME*).«

Navajata še SpermVital, ki je norveška tehnologija, ki poveča oploditveno zmogljivost odmerkov semena po osemenitvi. “Cilj njegove uporabe je podaljšati življenjsko dobo in preživetje semena ter nadzorovano sproščanje semenčic v maternico po osemenitvi v daljšem časovnem obdobju. Odmerek tega semena je primeren za krave zgodaj v obdobju oploditve in za krave z nejasnimi signali estrusa, en odmerek SpermVitala pa nadomesti dvojno oploditev z običajnim semenom,” skleneta.