Danes so v sodobnem hlevu, ki je v intenzivni fazi prenove, še vedno molznice, čeprav so z rejo krav pred časom že skorajda prekinili. Na osmih hektarjih njiv pa pridelujejo listnato zelenjavo, plodovke, korenovke in gomoljnice, stročnice, čebulnice, zelišča in še bi lahko naštevali. Vse prodajo na centralni ljubljanski tržnici, kjer so prisotni od torka do sobote, zelenjavo prodajajo tudi gostilnam in doma. Hribarjevi povedo, da je tovrstna pridelava lahko donosna dejavnost, vendar je delovno zelo intenzivna, priznavajo pa, da brez nje danes v prenovljenem in predelanem hlevu za krave molznice ne bi stal nov molzni robot, nad katerim so tako navdušeni, da pravijo, da so se zanj odločili najmanj deset let prepozno.

Ker robot namesto njih opravi molžo, jih zelo razbremeni, zato se lahko bolj posvetijo delu na njivah. »To seveda ne pomeni, da v hlevu nismo prisotni, ampak, da čas, ki smo ga prej namenili za molžo, zdaj posvetimo delu v rastlinjakih in na njivah,« pove najmlajši od treh otrok, Aljaž, ki se navdušuje nad rejo krav molznic, prirejo mleka in v prihodnosti tudi njegovo predelavo. Sicer pa imata Nataša, ki izhaja iz omenjene kmetije, in Miran, ki se je nanjo priženil, še starejšega sina Žigo ter hčer Ester. Žiga skrbi za optimalen krmni obrok krav molznic ter vzgojo sadik in nemoten potek dela na njivah, Ester pa se večinoma ukvarja s prodajo zelenjave. Zaradi velikega obsega dela je na kmetiji zaposlen tudi njen partner. »Nataša zelenjavo prodaja že od svojega 16. leta, kar pomeni, da je na tržnici prisotna že 32 let,« poudari Miran in doda, da se od leta 1973 na kmetiji poleg živinoreje ukvarjajo tudi s pridelavo zelenjave.

NAMESTO OPUSTITVE RAZŠIRITEV REJE

Pogovor nadaljujemo v starem – novem hlevu, ki je še vedno v fazi prenove, v njem pa se že mesec dni prosto sprehajajo molznice, čeprav so z njihovo rejo v določenem trenutku skorajda že prekinili. »Želeli smo povečati obseg pridelave zelenjave, in ko smo prvo košnjo že oddali, si je Nataša premislila in zaželela, da krave ostanejo,« je pojasnil Miran. Tako so krave ostale, družina pa se je usmerila v temeljito prenovo hleva v lastni režiji, v katerem je danes kravam udobneje, delo pa poenostavljeno. Zamislili so si proste krave, udobne ležalne bokse in čim bolj avtomatizirano molžo. »Naredili smo gnojno jamo, v hlev namestili rešetke, razširili krmilno mizo, da skoznjo lahko pelje traktor s krmilno-mešalnim vozom, in opravili še mnogo drugih manjših, a potrebnih del.«

Moški del družine je bil sprva odločen za montažo tandem molzišča in je rabljenega tudi kupil. Naredili so načrt in zanj pripravili prostor v hlevu ter se tik pred njegovo montažo ponovno premislili. »Prostor za molžo smo morali zato preurediti in podreti stene, saj smo se nato raje odločili za nakup molznega robota. Lahko rečem, da je bila to ena od modrejših odločitev, žal mi je le, da se zanjo nismo odločili že deset let prej,« navdušeno pojasni Miran.

V hlevu je trenutno 27 krav, 25 jih molzejo, vseh glav skupaj s še nekaj pitanci je 70. Veliko je telic, ležišč pa je trenutno 25, vendar jih bo ob koncu prenove 50 do 55. »Za zdaj je prenovljenega pol hleva, kar pomeni, da nas v prihodnje čaka še nekaj dela. Pitancev ne bomo več redili, njihovo mesto bodo zasedle telice.« Navdušenja nad molznim robotom Gea Westfalia oče in oba sinova ne morejo skriti, priznavajo pa, da je bil prvi teden po njegovi aktivaciji zelo naporen. Nakup je terjal veliko ur izobraževanja, ki še traja, saj se uporabe robota s pomočjo prodajalca še vedno učijo sproti. Predvsem so bili v začetku uvajanja krav fizično izčrpani, saj so morali vso čredo mirno in z veliko potrpljenja usmerjati v robota. »Prvi dan smo za molžo 25 krav potrebovali kar sedem ur,« pove Aljaž. Tri dni se je zgodba ponavljala, potem pa je molža stekla, saj so krave ugotovile, da se ga splača obiskati in se v njem pomolsti.

TUDI IZ STAREGA HLEVA LAHKO NASTANE SODOBEN

»Glede na to, da smo krave spustili s priveza, spremenili način molže in počivanja, saj so morale spoznati tudi ležalne bokse, lahko rečem, da je šlo dobro,« pove Aljaž. Sprva so krave ležale na rešetkah, ko pa so spoznale udobje gume v ležalnih boksih, jih rešetke niso več zamikale. »Ležijo namreč na gumi podlogi v ležalnih boksih z loki v modri barvi, ki se s svojo elastično zasnovo prilagajajo vsaki kravi posebej. Miran še doda, da pri prenovi hleva in nakupu opreme niso kandidirali za nepovratna sredstva, vse so in še bodo plačali z lastnim denarjem. »Še nikoli nismo kandidirali na nobenem razpisu, na srečo pa smo se še pravi čas odločili za nakup robota, ker bi bil v tem trenutku že precej dražji.«

Čreda krav je mešana, pol je črno-belih, pol pa lisastih, ker pa ima Aljaž veliko željo po predelavi mleka v mlečne izdelke, se nagiba k reji lisaste pasme. Trenutna povprečna dnevna mlečnost je – tudi na račun gradnje in določenega stresa – 20 litrov po kravi, kar bodo v prihodnje še izboljšali, več pozornosti pa bodo posvetili tudi boljši genetiki v čredi. Krmni obrok pripravlja Žiga ob pomoči kmetijske svetovalke, naravnan pa je na dnevno mlečnost 23 kilogramov po kravi.

»Ko smo razširili krmilno mizo, sem kupil mešalno-krmilni voz predvsem zato, da krav nisem več krmil na roke,« priznava Miran. Žiga pa se je nato lotil še pravilnega mešanja krme in z optimalno pripravljeno mešanico mlečnost dvignil za kar sedem kilogramov po kravi. Dobro so organizirani tudi pri nakupu beljakovinskih komponent: repice, soje in koruze, pri čemer sodelujejo z več kmeti. »Skupaj naročimo 24-tonsko cisterno, s katero napolnijo silos pri enem od kmetov, nato pa si kupljeno količino odmerimo v jumbo vreče in si jo razdelimo. To je ceneje in vsekakor dober primer sodelovanja in povezovanja med kmeti,« pove Miran, ki je ponosen, da so s sinovi uspeli dokazati, da tudi hlev z letnico 1970 lahko preuredijo v sodoben hlev.

»Marsikdo nam je nakup molznega robota odsvetoval, jaz pa danes pravim, da smo ga kupili vsaj deset let prepozno!«

CENA MLEKA TRENUTNO RASTE

»Zdaj, ko sinova kažeta veliko zanimanje za prirejo mleka, je prav, da se temu bolj posvetimo,« pove Miran in prizna, da se je sam vedno bolj posvečal pridelavi zelenjave kot pa prireji mleka. Krave se danes v robotu v povprečju molzejo že trikrat na dan, kar je dober obisk, v njem pa dobijo določeno količino močnih krmil. Komponente osnovnega obroka pridelajo doma, sestavljajo pa ga travna in koruzna silaža, mrva, pšenica in tritikala, dobijo pa še sojo, repico, koruzo v zrnju in actiprod ter vitamine.

»Mleko preko KGZ Sloga Kranj prodajajo v Italijo, njegova cena pa se je že obrnila rahlo navzgor. Pretežno zato, ker so mlekarne podražile mleko in mlečne izdelke v trgovinah, po nekaterih podatkih za približno 15 %.

Trenutno nam liter mleka plačajo po 36 centov pri vsebnosti 3,52 % beljakovin in 4,52 % maščob, ter z manj kot 200.000 somatskih celic na mililiter mleka,« pojasni Aljaž in doda, da glede prireje mleka ohranja upanje, saj ga v EU že primanjkuje, posledica pa je rast njegove cene.

Poleg tega pa zaupa v svoje načrte in razvoj dejavnosti predelave mleka. Trenutno vsak drugi dan oddajo 1200 litrov mleka, ki se steka v (za prihodnjo količino pripravljeno) 5000-litrsko cisterno.

Hribarjevi obdelujejo 34 hektarjev, na osmih raste zelenjava, drugo so travniki, imajo pa tudi dva 140 metrov dolga rastlinjaka ter enega manjšega za vzgojo sadik.

»Seme uvozimo, pretežno kupujemo kakovostno balirano seme s Hrvaške, v Avstriji pa kupimo le sadike paradižnika, paprike in malancan, saj za njihovo vzgojo v rastlinjaku zmanjka prostora,« pojasni Žiga. »Gostilne so zadnji dve leti kupovale manj zelenjave kot v predkoronskih letih, zato pa je bila prodaja na tržnici toliko boljša. Ob prvi razglašeni epidemiji so nam kupci dobesedno izpraznili stojnico,« se spominja. Pa to ne majhno, saj najemajo veliko stojnico, za katero plačujejo dnevno uporabnino in letno rezervacijo, ki jim zagotavlja, da prodajnega mesta ne zasede kdo drug.

BREZ MINERALNIH GNOJIL NE BO VELIKO PRIDELKA

Žiga pove, da imajo v ponudbi najrazličnejše vrste zelenjave, saj so kupci zahtevni in se ne prehranjujejo zgolj sezonsko, zato jim omogočijo ponudbo želenega. Če to ni tako, tvegajo izgubo stranke. »V tem času zato določeno zelenjavo dokupimo v Italiji, s čimer so kupci seveda seznanjeni, saj ima vsa zelenjava nedvoumno označeno poreklo.« Neprodano doma pridelano zelenjavo Nataša predela, iz nje skuha omake, mezge, naredi zeliščne sirupe in sokove, vložnine in drugo, kar zaradi velikega povpraševanja tudi brez težav proda.

»Med tednom smo na stojnici že ob šestih zjutraj, v soboto pa celo ob petih, saj nas prve stranke obiščejo že pred sedmo. Prodajamo do štirih popoldan, imamo pa tudi dve prodajalki, ker težko postorimo vse sami.«

Pri pridelavi uporabljajo veliko specialne mehanizacije, po vseh njivah imajo že več let namakalni sistem, za skladiščenje zelenjave pa uporabljajo hladilnico.

Kar se tiče razmer na trgu z mineralnimi gnojili, se zavedajo, da njihova cena verjetno ne bo nikoli več tako nizka kot pred podražitvijo. Zalog nimajo, kupili jih pa tudi še niso. »Uporabljamo specialna gnojila za zelenjavo ter gnojila za koruzo in žito. Država je neodzivna, kot da slovenskega kmetijstva nimamo oz. je vseeno, tudi če kmetje nič ne pridelamo, saj lahko vso hrano uvozimo,« pojasnijo miselnost snovalcev naše kmetijske politike in dodajo, da brez osnovnih mineralnih gnojil ne bodo pridelali veliko zelenjave. Če bo zato zelenjava na trgu dražja, še ne vedo.

  Otroci Aljaž, Ester in Žiga Hribar »O tem še nismo razmišljali, saj tudi semena še nismo naročali, predvidevamo pa, da bo tudi to dražje.« Februarja bodo že sadili krompir, ki bo teden pred 1. majem že v ponudbi, pojasni Žiga in se pridruži očetu pri pripravi zelenjave, namenjene prodaji na tržnici.

Zelenjava je lahko donosna dejavnost, vendar je delovno zelo intenzivna, zato pri pridelavi sodeluje vsa družina.