Gradnja sodobnih hlevov in tehnologija v njih temelji na zagotavljanju dobrega počutja živali, zmanjševanju poškodb, spodbujanju naravnega vedenja, zmanjšanju izpustov amonijaka in toplogrednih plinov, ponovno uporabo odpadnih snovi, estetiki stavbe v krajini in večji finančni učinkovitosti. Posebno takojšnje ločevanje iztrebkov in urina s pomočjo prepustnih tal, je po študijah poleg manjših izpustov, obetavno tudi z vidika dobrega počutja živali, saj so tla za krave bolj suha in manj spolzka kot običajna.

V kratkem času smo obiskali tri izjemne hleve za krave molznice pri treh mladih rejcih, ki so se odločili za različnime sisteme reje, hlevi pa ležijo praktično v isti vasi in so drug od drugega oddaljeni le dobre tri kilometre.

Hlev Simona Čretnika

V Pernovem ima Simon Čretnik edinstven hlev, kjer so krave proste, brez ležalnih boksov na prepustnih tleh s takojšnjim odstranjevanjem urina in molžo na robotu.

Hlev Andraža Podpečana

V Galiciji ima Andraž Podpečan nov hlev na sistem gumiranih rešetk, podkleten z zalogovnikom za gnojevko, ležalnimi boksi s šest centimetrsko gumo in fleksibilnimi ležalnimi pregradami ter molžo na molznem robotu.

Notranjost hleva pri Tomažu Vebru

Tomaž Veber pa ima na blatnih hodnikih liti asfalt, s katerega blato in urin odstranjujejo pehala v jamo, kjer gre gnojevka na separator, ležalni boksi so globoki – z nastiljem (apnena moka, slama in voda), prav tako s fleksibilinimi ležalnimi loki, molzejo pa v molzišču 2×6 ribja kost.

Hlevi so vsekakor vredni ogleda, o Čretnikovem ste že brali, Podpečanov in Vebrov pa bosta predstavljena v prihodnjih številkah Kmečkega glasa.