Starostna struktura rejcev ni ugodna, mladim prevzemnikom pa je reja drobnice tržno nezanimiva in neperspektivna, zato se ne odločajo za prevzem kmetijskih gospodarstev. Velikost tropov se zmanjšuje, meso drobnice pa ostaja občutno podcenjeno. 

Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, ki je zaslužen za uspešno organizirano prodajo in enotnost rejcev drobnice na trgu, že več let opozarja pristojne, pojasnjuje stanje v dejavnosti, aktivno sodeluje na razpravah in se trudi biti slišan, vendar pri odločevalcih ostaja preslišan. Težave z zvermi se kopičijo, oblast ostaja neodzivna, veliko razočaranje pa je tudi strateški načrt SKP, ki je trenutno v javni obravnavi.

Na letošnji podelitvi priznanj kmetijskega ministrstva za najboljše reje drobnice v letu 2021, je Roman Savšek protestno zavrnil priznanje za najboljšo rejo oplemenjene jezersko solčavske ovce. Med drugim tudi zato, ker je k nezavidljivemu stanju v dejavnosti v zadnjih letih veliko pripomogla prav neustrezna kmetijska politika. In če je bil pred prvim predlogom strateškega načrta SKP še optimističen, je bil ob njegovi predstavitvi popolnoma osupel, saj se je zavedal, da je v zadnjih treh letih dogovarjanj in usklajevanj, očitno le izgubljal čas.

• Zakaj je vsebina strateškega načrta SKP, ki je trenutno v javni obravnavi, za rejce drobnice tako veliko razočaranje?

„Proizvodno vezana plačila (PVP) za drobnico ostajajo prenizka in to kljub temu, da ukinjajo PVP za strna žita. Kmetijski minister je namreč prelomil besedo, da bo v tem primeru del sredstev namenil rejcem drobnice, zato je razočaranje res veliko. Tudi zato, ker je število živali v zadnjih desetih letih drastično upadlo s 170.000 živali na dobrih 120.000, bojim pa se, da se bo ta trend nadaljeval, saj so predvidena PVP premajhna vzpodbuda za rejce. Letos bomo prvič prejeli dobili 28 evrov po ovci, kar je spodbuden znesek, da vsaj obdržimo svojo dejavnost. V novi SKP pa je predvideno PVP 16 evrov po ovci, medtem, ko bi bilo vzpodbudno PVP med 28 – 30 evrov/ovco.

Naj dodam, da so pri prvih kalkulacijah za PVP pri drobnici, uporabili povsem nepravilne podatke, zato so rezultati pokazali boljše stanje od dejanskega. Zmotno so namreč upoštevali, da je cena mesa drobnice 7 evrov za kg mesa, v resnici pa po tržnem informacijskem sistemu triletno povprečje znaša 5,40 evra za kg mesa.

To pomeni, da je bilo v izračunu vsako prodano jagnje precenjeno za 22 do 25 evrov, kar je posledično vplivalo tudi na urno postavko in druge parametre, zato panoga teoretično ni v težavah, čeprav dejansko je.“

• Kar se tiče OMD-jev se ukinja Robičev sistem, z novim izračunom OMD plačila v novi perspektivi, pa naj bi, po zatrjevanju kmetijskega ministra, pridobili prav gorski in hribovski kmetje.

„Njegova zatrjevanja ne držijo, saj obenem ukinjajo ukrepe PONO (plačilo za območja z naravnimi omejitvami) za strmine S35 in S50, tako, da kakšne bistvene pridobitve v tem trenutku ni. Pa bi morala biti, saj se po hribih reje opuščajo, pa le drobnice, ampak tudi goveda. Zato za ustavitev tega trenda predlagam, da se za OMD območja, v kolikor bo vlada potrdila dodatna sredstva, nameni vsaj deset milijonov evrov na leto.

Glede novega izračuna OMD, ki ga pravzaprav ne bo, razen nekaterih manjših popravkov, pa lahko rečem le, da smo imeli za pripravo na voljo sedem let. Sedem let, zato, da novega točkovanj ne bo. Bolj nepošteno kot je trenutno točkovanje OMD, da nekatere ravninske kmetije dosegajo več točk kot kmetije v visokogorju, pravzaprav ne more biti.“

• Kako pa komentirate uvajanje enotnega plačila na hektar ter ukinjanje plačilnih pravic?

„Strateški načrt je tik pred koncem, enotno plačilo pa še vedno ni finančno ovrednoteno. Rejci z zelo nizkimi plačilnimi pravicami bomo s tem resda pridobili, vendar opozarjam, da hkrati izgubljamo plačilo za zeleno komponento, zato je vprašanje kaj bomo dejansko pridobili? Podatke skrivajo do zadnjega in čeprav je nek ukrep za rejca lahko zanimiv, ne bo smiseln, če bo premalo ovrednoten.“

• Večina ukrepov je po vaših omembah naravnana v zmanjševanje števila živali?

„Res je. Vsa SKP je precej usmerjena v okoljevarstvo. Vse spodbude pri shemi za okolje in podnebje (SOPO) in kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) so na nek način za rejce zelo omejujoče. Če se bodo rejci v te ukrepe vključili, bodo morali posledično zmanjšati stalež živali. KOPOP ukrepi so dejanski prepisani iz prejšnjega strateškega načrta, zato v njem ni veliko novosti. Resni rejci, ki želijo pridelati kakovostno voluminozno krmo za svoje živali pa se v te ukrepe ne bodo vključili, saj so pisani na kožo okoljevarstvenikov in špekulantov. Pri ekološkem kmetijstvu pa smo postavili optimistično mejo 18 % do leta 2030. Lahko jih dosežemo, če bodo ekološki kmetje deležni ustreznih podpor, sicer pa še na zdajšnjih 11 % ne bomo ostali.“

• Torej pogrešate neko ciljno usmerjeno in jasno določeno strategijo na področju reje drobnice?

„Ne samo pri drobnici, odločevalci nimajo nobene strategije na področju celotnega slovenskega kmetijstva, zato se mladi težko odločajo za prevzeme kmetij, saj ne vedo kakšna bo jutri cena mesa in mleka in kako bodo sploh lahko kmetovali, …

Rejci v vseh dejavnostih pravijo, da izgubljajo podpore. Kam je torej ta denar šel, zakaj vse dejavnosti toliko izgubljajo?

Na to vprašanje še nisem dobil odgovora, prepričan pa sem, da se velik del kmetijskega proračuna namenja nekmetijskim dejavnostim, med drugim tudi za financiranje nekaterih fakultet, ki bi denarno podporo lahko poiskale na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ali gospodarstvo.

• Omenili ste tudi, da je v okviru sheme SOPO zelo malo ukrepov – intervencij, ki bi jih intenzivni rejci drobnice z obtežbo več kot 1 GVŽ lahko koristili.

„Pri ekstenzivnem travinju je obtežba 0,9 GVŽ/ha, zato bodo morali rejci za koriščenje ukrepa zmanjševati čredo. Tradicionalna raba travinja v shemi SOPO je paša v kombinaciji s košnjo, večina rejcev pa površin z velikim nagibom ne obdeluje strojno. Nesmiseln je tudi ukrep pisan travnik, saj začnemo s pašo ob začetku vegetacije, pri nepokošenem pasu travinja pa težavo predstavlja vizualni izgled. Že tako se nam zarašča preveč površin, zato ni potrebe po nepokošenih pasovih. Ne strinjamo se niti s predpisano optimalno višino košnje sedem centimetrov. Če se vključimo v ta ukrep, hribovski rejci ne bomo imeli kaj pospravit s travnika.

Zveza društev rejcev drobnice je zato predlagala ukrep paša drobnice, kot ukrep proti zaraščanju krajine, s čimer bi obdržali travniške habitate. Za zdaj našemu predlogu še niso prisluhnili.“

• Prav veliko podpore se v prihodnje rejcem drobnice ne obeta, lastni iznajdljivosti pa ostajate prepuščeni tudi na področju problematike velikih zveri.

„Kar se zveri tiče, se problematika napadov stopnjuje. Slovenija trenutno predseduje EU, zato imamo edinstveno priložnost, da predstavimo težavo in jo tudi odpravimo. Rejci drobnice in kmetje nasploh nismo proti zverem, vendar so populacije preštevilčne. Bojim se, da bodo na neki točki rejci vzeli stvari v svoje roke, saj je povsem normalno, da bodo branili svojo čredo. V sosednjih državah lahko zver že po prvem napadu odstrelijo, pri nas pa mora napasti najmanj šestkrat, da se kdo zgane. Kar je naravnost absurdno, saj v tem času rejec lahko ostane brez črede.“

• V prihodnost reje drobnice trenutno ne zrete s pretiranim optimizmom.

„Trenutno ne, saj je za menoj veliko sestankovanj in argumentiranih prepričevanj, ki so vsa padla na neplodna tla. V novi SKP bi moralo PVP ostati na letošnji vrednosti, potrebujemo pa tudi ukrep paša drobnice, kot sredstvo proti zaraščanju krajine brez večjih omejitev. Brez težav se strinjamo z obtežbo po nitratni direktivi, ki je 1,9 GVŽ/ha, ne pa manj.

Če bomo ponovno preslišani, bo moral tudi aktualni kmetijski minister na nek način prevzeti del odgovornosti za stagnacijo dejavnosti.“