Vebrov hlev, tako kot Podpečanov, leži v Galiciji pri Žalcu in je v uporabi že dobro leto. Hlev dimenzij 45 x 29,5 metrov, v katerem je prostora za skupno 100 glav goveje živine, je sodoben, prostoren, zračen in z razgledom. Tako gospodar, kot živali imajo namreč skozenj pogled na čudovite Kamniško- Savinjske Alpe. “Vsako jutro z veseljem vstopim vanj in prepričan sem, da se krave v njem počutijo prav tako dobro kot jaz,” je zadovoljen, še ne 40-letni Tomaž Veber, ki se zaveda, da je bila gradnja neizogibna.

V tem hlevu je veliko dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na človeka in živali ter izboljšujejo ekonomsko učinkovitost dejavnosti prireje mleka, kljub visoki naložbi. Višja mlečnost, nižji računi za veterinarja in manj poškodb krav ter mastitisov, pa so začetni izkupiček enoletne vselitve.

“Delo je veliko lažje, precej manj je fizičnega dela. V starem hlevu sem prej preživel po osem ur, delal pa sem v čedalje bolj nevzdržnih razmerah. Ročno sem kidal, teleta so bivala vsepovsod, kjer je bilo kaj prostora, prireja mleka je bila prenizka, hlev pa je bil izrazito prezaseden,” Tomaž oriše nič kaj prijeten spomin na stari hlev, v katerem pa krave niso bile privezane, saj so bili med prvimi kmeti, ki so jih imeli že v starem hlevu proste. Res pa je bilo v njem le 21 ležišč, kljub temu, da je bilo vhlevljenih 44 krav, zato v njem enostavno ni bilo več prihodnosti.

“Težave so bile z mastitisi, krave so bile poškodovane, veterinarski stroški pa so bili tako visoki – tudi po 1500 evrov na mesec, da smo se včasih znašli na robu finančnih zmogljivosti. Za primerjavo pa trenutno v novem hlevu veterinarske stroške predstavljajo le osemenitve in redko zdravljenje mastitisa,” pojasni Tomaž in doda, da so imeli v tem letu, v novem hlevu, le štiri primere mastitisa, prej pa vsak mesec enega ali dva.

• 21 litrov je mlečnost po kravi v novem hlevu,

• 17 litrov je bila v starem.

Sistem globokih boksov z nastiljem

V starem so krave molzle 17 litrov na dan po kravi, v novem pa se je mlečnost že povečala na 20 do 21 litrov. Tomaž se zaveda, da ga čaka še nekaj izločitev krav, ki niso najboljše molznice, vendar v času selitve ni imel večje izbire in je v novega preselil vse krave. “Remont bi bil prevelik stroškovni zalogaj, zato smo preselili vse krave oz. izločili le dve.” So pa Vebrovi kupili pet brejih telic v Nemčiji. Za eno brejo in genomsko testirano telico je moral odšteti 2000 evrov. “Cena je resda visoka, vendar gre za izjemne živali, ki molzejo po 27 do 28 litrov na dan, z visokimi vsebnostmi – okoli 5,0 % maščob in 3,90 % beljakovin.” Kljub nakupu in preselitvi vseh krav, ima v hlevu za 67 molznic,trenutno praznih še 20 ležišč. Pri telicah zato uporablja seksirano seme in, če bodo krave zdrave ter v prihodnje ne bo preveč izločitev, bo hlev brez dvoma hitro napolnil.

V preteklosti so se posvečali predvsem izboljševanju trpežnosti in dolgoživosti pri kravah molznicah, zdaj pa se usmerjajo v boljšo mlečnosti. Glede na izboljšane pogoje bivanja Tomaž pričakuje, da bodo krave v prireji ostale vsaj sedem do osem laktacij. “Že prej so bile dolgožive in to kljub bivanjskim razmeram, najstarejša krava v starem hlevu je dočakala 13 let, sicer pa so bile krave v povprečju v prireji 4,5 laktacij.”

V novem hlevu imajo sistem globokih boksov z nastiljem, in sicer mešanico apnenčeve moke, ki jim jo brezplačno zagotavlja lokalno podjetje Remont, slame in vode. Krave so čiste in v njej rade ležijo. Apnenčeva moka podjetju predstavlja odpadek, Vebrovim pa koristno sredstvo za nastilj ter gnojenje travnikov – gre namreč za čisti apnenec, ki hkrati tudi razkužuje. Za enkratno nastiljanje 67 ležalnih boksov v mešalni prikolici zmeša 250 kg slame, 500 kg apnenčeve moke in 150 litrov vode.

Ležišča so pregrajena s fleksibilnimi loki , ki so znatno zmanjšali število poškodb, slaba stran je le, da imajo v čredi tri krave, ki se stalno vzratno spravijo v ležišča in se vanje tudi iztrebljajo. S temi ležišči je seveda več dela kot z ležišči brez nastilja – očistiti jih je treba dvakrat na dan, kar se obrestuje, saj imajo zato v molzišču manj dela s čiščenjem vimena in seskov.

“Ležalne bokse nastiljamo po potrebi, pomagamo pa si s čelnim nakladačem. Za ta sistem sem se odločil, ker so krave čistejše, prepričan pa sem, da jim je na tej mešanici udobneje kot na gumi ali drugih ležiščih. Vendar to je pač moje prepričanje, ki izhaja že iz starega hleva, v katerem smo imeli prav tako globoke bokse na nastilj, ki so se dobro obnesli.”

Liti asfalt na blatnem hodniku

Blatni hodnik ima polna tla, ki jih čisti pehalo. Po tleh je liti asfalt, ker ne drsi in se ne obrablja. Težava pri betonu je namreč, da se hitro obrabi in po nekaj letih postane povsem gladek, kar je nevarno, saj na njem kravam drsi. Liti asfalt zaradi svojih karakteristik dosega precej visoko ceno, ki je okoli 44 evrov m², ročno pa ga je polagalo podjetje KPL Ljubljana. “Je kislinsko odporen in ne prepušča tekočine,” pojasni Tomaž in prizna, da bi bila betonska tla veliko cenejša, vendar se dolgoročno ne bi obnesla.

“Na koncu pehala potisnejo gnoj v gnojno jamo s štirimi prekati, kjer mešalo vsebino zmeša in jo vodi do separatorja, ki po potrebi loči trdi del od čiste gnojevke, ki steče v drugo jamo.

Separator

Nekaj gnojnih jam se vendarle nahaja pod hlevom, tudi zato, ker bi za jamo izven hleva prejel manj nepovratnih sredstev, poleg tega pa bi moral zanjo nameniti del zemljišča.”

Pehalo je avtomatsko, ki se lahko vklopi tudi do 16-krat na dan, čeprav povsem zadošča že, da tla očisti štirikrat krat do petkrat, poleti pa celo manj, saj se hitreje izsušijo.

Za dober pretok zraka ima dva velika stropna ventilatorja, čeprav je že večkrat slišal kritike, da bi bi bilo mogoče bolje, če bi imel tri manjše. »Zakaj te stvari vedno slišimo prepozno, ko je hlev že v funkciji«, se sprašuje Tomaž, ki ugotavlja, da je poleti lahko zelo vroče, še vedno pa je znotraj hleva temperatura približno štiri stopinje nižja od zunanje. »Kravam je zato tu precej lažje, če povem, da je v starem hlevu poleti temperatura včasih segla tudi do 45 stopinj celzija, kar je bilo neznosno.« Pojasni tudi, da s porodi nimajo več zapletov ali težav, medtem, ko so se prej ves čas soočali s primeri zasukanih telet in carskimi rezi.

Roboti ga ne navdušujejo

Krave molzejo v molzišču 2×6 ribja kost (Gea Westfalia), saj Tomaž prizna, da nad molznimi roboti nikoli ni bil preveč navdušen. Kot prvo pravi, da molzni robot ne pomeni, da rejec potem s kravami nima več nobenega dela, kot drugo pa pove, da njihova čreda ni izenačena, zato bi moral verjetno izločiti veliko krav. Poleg tega dodaja, da gre pri robotu za molžo za veliko naložbo, v njegovem primeru bi moral odšteti še dodatnih 50.000 evrov več, kot jih je plačal za molzišče.

“Roboti mi nikoli niso bili preveč všeč, poleg tega pa sem imel občutek, da kravam v njih ni prijetno, saj je vedno kakšna brcala ali pa ni hotela vanj. Previdno sem se zato raje odločil za molzišče, pa kljub temu v njem krave pomolzemo v eni uri.” V tem časovnem razponu pomolzejo trenutno 36 krav, ko bo hlev poln pa načrtuje, da bodo molžo zaključili v dobri uri in pol. Če ta čas primerjamo s časom molže v starem hlevu, ki je trajal tri ure zjutraj in tri zvečer s tem, lahko dodamo le to, da je bilo omenjeno molzišče vsekakor modra odločitev. Pri molži pomagata njegova starša ter po najboljših močeh tudi žena, ki sicer hodi v službo.

6.500 litrov je mlečnost po kravi v standardni laktaciji

Namolzeno mleko prodajo v mlekarno Celeia. “Odkar pomnim ga oddajamo v to mlekarno, čeprav bi ga včasih raje drugam. Vendar smo tradicionalisti in vztrajamo, kar se v določenih trenutkih tudi obrestuje. Ko v vašem časopisu preberem, kakšne odkupne cene dosegajo kmetje v drugih evropskih državah, bi se, zaradi slovenske , včasih najraje kar zjokal,” brez ovinkarjenja prizna Tomaž, ki za mleko brez GSO, kar pomeni dražjo krmo za krave, brez soje v obroku, z vsebnostjo 3,7 % beljakovin in 4,37 % maščob, trenutno dobi 36 centov za liter.

“Sliši se veliko, vendar pa količina mleka ni velika. Mlečnost v standardni laktaciji je 6.500 litrov, rad pa bi jo dvignil na 8.000, kar mi bo počasi tudi uspelo,” je prepričan Tomaž, ki se zaveda nadaljnjih vlaganj v genetski razvoj črede, v kateri še vedno prevladuje kombiniran in ne mlečni tip rjave pasme. V preteklosti namreč največkrat niso kupovali krav ter čredo gradili z lastnimi telicami, v prihodnje pa bo izbiri elitnih bikov namenil več pozornosti. Na dan namolzejo 700 litrov, mlekarna ga s kmetije odpelje vsak drugi dan.

36 centov mu plača mlekarna za liter mleka
6.500 litrov je povprečna mlečnost v standardni laktaciji

Vsebnost somatskih celic pada

V hlevu je ločen prostor za presušene krave in porodnišnico, ima pa tudi krmni avtomat za močno krmo. „Presušene krave dobijo 1 do 1,5 kg koncentrirane krme, molznice pa 3 do 4 kg – odvisno od mlečnosti“ Ker se krma stalno draži, je pomembno, da krave čim bolje izkoristijo osnovno krmo, zato stremi k pridelavi čim bolj kakovostne voluminozne krme in silaže.

Močna krmila dokupijo v Emoni, njihov svetovalec za prehrano pa izračuna krmni obrok za molznice. Tomaž vso osnovno krmo pripravi doma, v tem času je dokupil le nekaj koruznega zrnja. Ob tem poudarja, da je koruza tako draga, da ga ne čudi, ko marsikdo preneha z dejavnostjo prireje mleka, saj preprosto ne pokrije stroškov. „Sveža koruza letos stane 200 evrov po toni, lani pa sem zanjo plačal 90 evrov. Doma torej pripravim travno in koruzno silažo ter seno, saj imamo dosuševalno napravo in ga veliko posušimo. V krmni obrok pa molznicam mešam še pivske tropine iz Laškega in melaso, rumisal kot mineralno vitaminski dodatek in sol. Vse skupaj zmešam v krmilno mešalni prikolici, mešanico pa jim pokladam enkrat na dan. Robota za potiskanje krme k jaslim nimam, imam pa robota za napajanje telet, ki je po moji presoji tudi edini robot, ki se ga res splača imeti.“

Molzišče je kupil povsem osnovno, zato je moral dokupiti še program za prepoznavanje krav v njem, zanj pa je odštel še dodatnih 8000 evrov. Program je osnoven in meri le količino in prevodnost mleka. „Za prepoznavanje drugih vedenj pa se zanašam na svoje opazovanje, saj nimam pedometrov, s katerimi se avtomatično cel dan meri aktivnost živali,“ pove Tomaž in se upravičeno pohvali, da vsebnost somatskih celic v mleku izrazito pada. „Prej jih niso uspeli znižati pod 300.000 v mililitru mleka, zdaj pa jih je v mleku okoli 96.000.“

700 litrov mleka na dan namolzejo
Milijon evrov je znašala celotna vrednost naložbe

Kaj bi naredil drugače?

Celotna naložba je stala nekaj več kot milijon evrov. „Predvidoma naj bi dobil okoli 450.000 evrov – za tolikšno vsoto imam namreč odločbo – koliko bom dejansko prejel ,pa še ne vem točno. Upam, da pri tem znesku ostane, da bom vsaj pri enem upniku pokril kredit. Enega sem vzel pri Deželni banki, drugega pa pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice,“ pove Tomaž in doda, da imajo v lasti tudi 16 ha gozda iz katerega bo verjetno posekal in prodal okoli 200 m³ smrekovega lesa. S tem izkupičkom bo namreč pokril del obresti, saj je cena gradbenega lesa precej zrasla. S sečnjo ne bo pretiraval, saj je prepričan, da morajo hlev plačati krave z mlekom, kot je izračunal pa morajo za stabilno finančno učinkovitost v prihodnje krave prirediti vsaj 45.000 litrov mleka na mesec, kar je precej več od trenutne količine.

Na mestu, kjer stoji hlev, ki ga je postvilo podjetje Wolf sistem, gradbena dela pa izvedlo podjetje Tojnko Gradnje, je nekoč stala sosednja kmetija. Še preden so se spustili v projekt gradnje, so morali zato odkupiti sosedovo kmetijo. Zanjo (10 ha gozda in 4 ha obdelovalne zemlje s staro hišo) so plačali kar 220.000 evrov, spet pa so jim s kreditom pomagali na ribniškem skladu. Kmetijo so na srečo izplačal lani, tik preden so se podali v nov projekt.

„Šele takrat, ko je hlev narejen in vseljen, prepoznaš napake in opaziš stvari, ki bi jih lahko naredil drugače. Potreboval bi dodaten boks za odstavljena teleta, na splošno pa v hlevu primanjkuje prostora za novorojena teleta.

„Dobro bi bilo imeti 3D načrt, le tako bi si hlev lahko bolje predstavljal, preden smo ga zgradili. Hlev smo si sicer zamislili sami, prehod med ležalnimi boksi pa je bil očetova zamisel, ki jo je prenesel iz avstrijske prakse.“ Pehalo čisti blatni hodnik tudi pri telicah, pri njih pa ima prav tako ležalne bokse s fleksibilnimi loki, vendar ugotavlja, da to mogoče ni najboljša zamisel, saj se veliko telic v bokse uleže vzratno. Ugotavlja tudi, da je ima v hlevu preveliko kopalnico – večjo kot v hiši, skladišče pa je premajhno.

Skratka zamisli o izboljšavah ima Tomaž še veliko, zavirajo ga le finance, zato si želi stabilen trg z mlekom in relativno konstantne odkupe cene mleka, ki lahko zanihajo le navzgor, nikakor pa ne navzdol.