Elizabeth Elkin je za Bloomberg poročala, da se je »merilec cen gnojila v Severni Ameriki povzpel na rekordno visoko raven, kar je kmetom povečalo stroške. Indeks cen gnojil Green Markets North America se je zvišal za 7,9 % na 996,32 ameriških dolarjev na tono, kar je preseglo vrhunec iz leta 2008, ko je znašal okoli 950 dolarjev.«

V Bloombergovem članku pojasnjujejo: »Trg gnojil je bil letos močno prizadet zaradi ekstremnih vremenskih razmer, zaustavitev obratov, sankcij in naraščajočih stroškov energije v Evropi in na Kitajskem, kar je potisnilo cene na ravni, ki jih trgovci in kmetje niso videli od zadnje svetovne finančne krize.«

Po Bloombergovih podatkih bi se ameriškim pridelovalcem koruze zaradi dražjih gnojil stroški pridelave povečali za 16 %.

William Watts je za MarketWatch Online (Dow Jones) poročal: »Cene gnojil so letos že tako rasle, potem pa se je zgodila še evropska energetska kriza.« Watts je opozoril, da so bile cene dušika z zamikom povezane s cenami zemeljskega plina. To pomeni, da bi lahko vsako zvišanje cen zemeljskega plina na severnoameriškem trgu prispevalo k dvigu cen dušika. »Dušikova gnojila pa so ključni vir za rast koruze in pšenice.«

Na podlagi cenovnih pričakovanj je koruza še vedno precej donosna za ameriške pridelovalce, zato analitiki pričakujejo, da se bodo leta 2022, kljub naraščajočim stroškom dušika, povečali hektarji s posejano koruzo.

Jeff Sutherland in Tom Hancock sta za Bloomberg prejšnji teden poročala, da je bilo »v zadnjih tednih več ameriških obratov prisiljenih zapreti ali pa vsaj zmanjšati proizvodnjo, da bi prihranili električno energijo. Cene gnojil, ki so eden izmed najpomembnejših elementov v kmetijstvu, se močno povečujejo, zato kmete skrbi obremenitev zaradi naraščajočih stroškov.«

»Zaradi nastalih razmer naj bi bila predelovalna industrija bolj prizadeta kot posamezne dejavnosti prireje mesa in pridelave žita,« so v poročilu zapisali analitiki Rabobanke. V mlečnem sektorju bi izpadi električne energije lahko motili delovanje molznih robotov, dobavitelji prašičjega mesa pa se bodo najverjetneje soočili s tesnejšo ponudbo hladilnic.«

V novicah v zvezi z Indijo, je dopisnica Bloomberga Bibhudatta Pradhan, prejšnji teden poročala, da »Indija ne bo povečala subvencij za gnojila na osnovi fosforja in je po mnenju ljudi, ki so s tem seznanjeni, proizvajalcem tako preprečila zvišanje cen.« Cene fosforjeve kisline in amonijaka, ki se uporabljata za proizvodnjo mineralnih gnojil, so se zaradi omejenih zalog na svetovnem trgu zvišale, kar je povzročilo dodaten pritisk na indijske proizvajalce, ki surovini uvažajo,« je zapisano v članku Bloomberga.

Jeffrey T. Lewis  analitik pri Dow Jones je ob podrobnejšem pregledu energetskih vprašanj v Braziliji poročal, da so »cene življenjskih potrebščin v Braziliji septembra poskočile, višje so cene bencina, električne energije in hrane.«

G. Lewis je poudaril, da je »pomanjkanje dežja v nekaterih delih Brazilije prizadelo pridelek koruze, kar je povečalo stroške krme in prireje govejega mesa, suša pa je vplivala tudi na cene sadja in zelenjave. Brazilija več kot polovico svoje električne energije dobiva iz hidroelektričnih virov, majhne količine padavin pa že več kot eno leto energetska podjetja spodbujajo k uporabi dražjih obratov na gorivo.”

»Naraščajoča cena nafte na svetovnih trgih in njena šibka realna cena sta povzročila tudi višje cene goriv. Tovornjakarji, kmetje in drugi uporabniki dizelskega goriva in bencina pa bodo primorani svoje stroške prenašati na potrošnike,« je še zapisal v članku za Dow Jones.