Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah je izreden rejec, saj je po doseženi mlečnosti že vrsto let med prvih pet najboljših rejcev krav molznic črno-bele pasme v Sloveniji. Leta 2017 je v povprečju dosegel kar neverjetnih 13.800 kilogramov mleka, kar je dejansko najvišja dosežena mlečnost pri nas, k temu rezultatu pa sta pripomogli tudi dve kravi, ki sta v tistem obdobju v 305 dneh namolzle več kot 17.000 kilogramov mleka.

Lani je s svojo pomlajeno čredo v povprečju dosegel – po njegovem – le skromnih 12.900 kilogramov mleka, saj se zaveda, da so njegove krave sposobne prirediti veliko več. »Nedvomno so sposobne namolzti 13.500 kilogramov mleka zaradi načina reje, odlične prehrane, vrhunske genetike in največjega možnega udobja,« pojasni Slavko, ki je resnično rejec z veliko začetnico, njegove prav neverjetno čiste krave, pa najbolje odražajo izjemno oskrbo. Za sestavo vrhunske črede je bil in ostaja neusmiljen pri odbiri in skrbno premišljen pri izbiri pravih bikov zanje, zadovolji pa se le z izbranimi vrhunskimi tujimi biki, ki so med prvih pet v Ameriki.

Iz njegovega hleva izhajajo že tri krave, ki so presegle življensko mlečnost 100.000 kilogramov mleka, eno pa je na žalost izločil ravno pred našim obiskom in nam zato predstavil kravo, ki je tik pred dosego tega cilja.

»Krava Rinka je izjemna krava v 7. laktaciji in ima trenutno namolženih 98.034 kilogramov mleka. V 3. laktaciji je dala največ mleka in sicer 17.323 kilogramov z vsebnostjo 4,01 % maščobe in 3,51 % beljakovin. Njena posebnost pa ni samo vrhunska mlečnost, ampak tudi močna vsebnost maščob in beljakovin, plemenska vrednost (PV12) za skupni selekcijski indeks je 155,7, za IBM (indeks beljakovin in maščobe) pa 159,2. Tako po mlečnosti kot tudi po vsebnosti je ta krava zagotovo zelo vrhunska in ena najboljših v Sloveniji.« Kar se tiče telesnih lastnosti so plemenske vrednosti povprečne, po mlečnosti in vsebnosti pa odstopa od povprečja več kot tri standardne deviacije, kar jo uvršča v skupino izjemnih krav.

POGLEJTE video prispevek o kravi Rinki in kmetiji Studen:

»Rinka je vrhunska, ni pa čisto popolna kar se tiče ocen za lastnosti nog, vsekakor pa ima visoko plemensko vrednost, če vemo, da povprečje znaša 100,« pravi Slavko in doda, da je po zadnji A4-kontroli Rinka molzla 45,1 kilogramov mleka na dan s 5,28 % maščobe in 4,21 % beljakovin, v 225 dneh laktacije pa je namolzla že 9.625 kg mleka.

Prireja Rinke v življenjski dobi (datum izpisa 26.04.2021):    

Krave morajo biti čiste

Zgoraj nanizani podatki pa niso naključni, ampak posledica vrunske oskrbe in pogojev bivanja. V hlevu ima trenutno 29 krav molznic, nekaj jih je iz črede izločil, nekaj telic pa vključil. Molze s pomočjo mlekovoda, saj so krave nastanjene v hlevu starejšega datuma, v katerem so čez zimo in ponoči privezane, med sezono pa so čez dan na paši. »Do pol šestih popoldan me krave počakajo na pašniku in, če do takrat ne pridem ponje, si pašnik same odprejo. Enostavno potrgajo pastirja in gredo v hlev, saj so zelo občutljive na uro molže. Pol ure lahko zamudim, potem pa od njih že kaplja mleko. Če ne prej, pa takrat, ko zaslišijo zvok mlekovoda. To je namreč njihov sprožilec,« pojasni Slavko, ki je vsako jutro v hlevu že ob petih zjutraj, da kravam počisti stojišča, ki morajo biti vedno čista in nastlana.

»Zvečer sem zato v hlevu tudi do devetih zvečer, da po krmljenju in nasiljanju stojišč ponovno poberem vse iztrebke, saj me nič ne moti bolj kot, če se krava uleže v svoj iztrebek. Priznam, da ne prenašam umazanih krav, enostavno morajo biti čiste,« prizna, to pa potrjuje tudi pričevanje drugih, da Slavkove krave na razstavah ne potrebujejo pranja ali druge posebne nege, ker so vedno tako čiste.

V poštev pridejo le elitni ameriški biki

Vse krave so genotipizirane, največ pozornosti pri odbiri pa namenja obliki vimena, seskom in nogam. »Vse krave so plod domače selekcije, v smislu, da nikoli nisem kupoval krav. Vse prvotno izhajajo iz krav lisaste pasme, ki so bile nekoč pri hiši in sem jih nato pretapljal s pasmo rdeči holštajn (RH), te pa s črno-belo pasmo in tako ustvaril lastno čredo črno-belih krav molznic. Krave osemenjuje le s semenom vrhunskih ameriških in kanadskih bikov, zato se pohvali, da je njegov hlev na nek način izvirno ameriški. »Za dozo uvoženega klasičnega semena takega vrhunskega bika, ki se uvršča v sam ameriški vrh, plačujem po sto evrov, kar ni malo. Imam pa srečo, da krave vedno telijo več teličk kot bikcev.«

V hlevu je tudi pet bikovskih mater in štiri potencialne, ki so že dale tri plemenske bike, na testni postaji v Novi Gorici izbrane za Osemenjevalni ceter Preska, medtem, ko je Rinkin potomec izpadel zaradi premehkih bicljev. Čeprav veliko strokovnjakov priporoča predvsem mlade genomsko testirane bike, sam prisega tudi na klasično testirane bike. »Vse moje krave, ki so molzle preko 100.000 kilogramov so bile potomke testiranih bikov. To so bili vrhunski biki, ki so dali tudi po milijon doz semena, z genomsko selekcijo pa je napredek tako hiter, da se biki skorajda prehitro menjajo. Kljub vsemu razvoju v zadnjih letih, pa rejci črno-belih krav v Sloveniji še vedno dosegamo prenizko povprečno mlečnost, ki znaša komaj 8.500 kilogramov.«

Sena kravam ne krmi

Slavko kravam nudi največje možno udobje, ki je izvedljivo kljub temu, da so krave v nekem obdobju privezane. Stojišča so brez kanala in robu, na betonu je guma nastlana z žagovino tako, da so ves čas na suhem.

Porabi 40 m³ žaganja na mesec, kar predstavlja 500 evrov na mesec, krmi pa jih tudi po pet ur, če je treba. »Krmim jih na roke in, ko pojedo jim spet položim krmo v jasli tako, da imajo ves čas svežo krmo na voljo. Koruzno silažo ter en kilogram repice dobijo, ko se vrnejo s paše. To pojedo ravno v času, ko jih molzem, torej v eni uri in pol, nato pa dobijo še tri kilograme močnih krmil po kravi ter travno silažo ali lucerno, ki jo pokladam dokler se ne uležejo in začnejo prežvekovati,« pojasni Slavko in pove, da sena kravam ne krmi, ampak le teletom in presušenim kravam. Razlog je v travni silaži, ki vsebuje med 45 in 50 % sušine. »Obnese se zelo suha travna silaža, mokre silaže z vonjem po kislem moje krave ne jedo. Nič več jim ne krmim niti mlete koruze in žit ter ugotavljam, da tudi zato nimam težav z mastitisi, česar pa ne morem reči glede poškodb seskov, ki so krivec za največ izločitev.«

V hlevu ni veliko prostora, zato prihaja do težav s pohojenimi seski, sploh v času pojatve. »Seske je namreč težko pozdraviti, in ravno pred kratkim sem zato, ker z veterinarjem nisva uspela pozdraviti poškodovanega seska, izločil vrhunsko kravo Rono v tretji laktaciji, ki je molzla po 60 litrov na dan,« prizna in našteje še nekaj vzrokov, ki najpogosteje botrujejo izločitvam. Izloča jih zaradi slabe vsebnosti v mleku, preslabe mlečnosti ali, če niso breje. Prav zato težko govori o tem koliko laktacij krave zdržijo v prireji, saj so številke zelo različne. Veliko pozornost posveča skrbi za noge ter parklje, ki jih obrezuje 2-krat na leto. Bikce proda teden stare, majhnih teličk pa ne prodaja, ampak kasneje breje, vendar še te redko, saj jih ima za obnovo črede. Kupcem pa odkrito pove, da je genetika njegovih krav vrhunska, vendar pa bodo svoj potencial razvile le, če bodo zanje primerno skrbeli.

»Krava mora iz osnovnega obroka dati 28 do 30 kilogramov mleka, brez dodatkov.«

Za liter nafte štiri litre mleka

Trenutno se pohvali z močno čredo, saj ima krave, ki so namolzle že skoraj 99.000 kg, 98.000 kg, dve po 76.000 kg mleka, dve po 56.000 kg mleka in še bi lahko naštevali. »V osmih laktacijah bi morala krava doseči 100.000 kilogramov mleka,« pravi Slavko in zaupa, da Rinka trenutno ni breja in bo po zaključku laktacije izločena. »Ni mi vseeno, ampak je imela nekaj težav po zadnjem porodu in čeprav še vedno veliko molze, bi morala več, težavo pa ima tudi z enim od seskov,« prizna in doda, da na dan preko KZ Cerklje v Italijo proda 900 kilogramov mleka. Nazadnje je za kilogram mleka dobil plačilo 31,65 evra, pri vsebnosti 3,35 % beljakovin in 4,40 % maščob.

Uspeh v reji prinašajo udobje krav, optimalna prehrana in stroga ter dosledna selekcija. »Če krava v prvi laktaciji ne molze vsaj 12.000 kg mleka ali več, jo izločim in te prakse se držim že nekaj let.«

S kravami preživi veliko časa, praktično je ves čas v hlevu, je pa bolj ali manj sam za vsa kmetijska opravila na 20 hektarski kmetiji, saj imata njegovi že odrasli hčeri druge vizije – starejša je v odvetništvu, mlajša pa v športu. Z dejstvom, da je v tem trenutku zato brez naslednika, se je sprijaznil, njegova žena pa pravi, da mora že tako biti, saj je življenje kmeta večkrat pretežko, s čimer se Slavko strinja. »Z ženo že 20 let nisva šla na dopust, ampak tako je življenje in prej ko to sprejmeš, lažje potem z veseljem ter s srcem in dušo delaš, sicer je bolje da prenehaš. Da bi kmetoval zaradi denarja, pa vsaj v teh časih, ko moram za liter nafte dati štiri litre mleka, ne gre,« pojasni Slavko, ki je že dve leti upokojen, vendar o prenehanju dejavnosti prireje mleka za zdaj še ne razmišlja.

»Ko bodo krave molzle manj kot 30 litrov na dan, potem bom pa res vse prodal in zaprl vrata kmetije, vendar že zdaj vem, da mi ne bo lahko,« se vendarle razžalosti Slavko, ki se zaveda, da kmetijstvo zahteva celega človeka in, da trenutno nikomur v kmetijski dejavnosti ni lahko, zase pa ve, da bo vztrajal dokler bo le lahko, saj drugače ne zna. To je namreč njegov način življenja.