Kmetija Modic z rjavimi kravami molznicami, ki jo je lani Tomaž Modic, predsednik Zveze rejcev govedi rjave pasme Slovenije (ZRGRPS), predal sinu Janu, se nahaja na vodovarstvenem območju, zato se Modica pri svojem delu soočata z nemalo težavami, med drugim s prepovedjo polivanja gnojevke po površinah. Nov hlev, ki je v funkciji zadnja štiri leta, je bil zato zgrajen na sistem gnoja z vgrajenimi pehali in globokimi ležišči.

Video vsebina s kmetije Modic: 

https://www.youtube.com/watch?v=aPheR4-neDk

Ambiciozni mladi prevzemnik Jan, ki ga do konca študija zootehnike na Biotehniški fakulteti loči le še zagovor diplomske naloge, v kateri se je lotil primerjave med genomskimi vrednostmi pri telicah in kravah ter klasičnim testom, ima neizmerno veselje do dela na kmetiji. Prevzem 50-hektarske kmetije ni omajal prijateljskega odnosa z bratom, ki mu vedno rad priskoči na pomoč. »Oče mi je v upravljanje zaupal vse, kar je dolga leta ustvarjal, jaz pa se bom trudil in nadaljeval njegovo dobro uspešno pot, če le vmes ne poseže višja sila. Če na kmetiji ne delaš in ne ustvarjaš, izgublja svojo vrednost,« pove Jan in pripomni, da iskreno upa tudi na boljše čase v kmetijstvu.

Jan in Tomaž Modic

Jan razmišlja, da je ekonomičnost na slovenskih kmetijah na splošno slaba. »Lahko se preživiš, ne ostane pa za vlaganja. Za naložbe imamo na voljo lizinge in kredite; če ti uspe, tudi nepovratna evropska sredstva, vendar vemo, kako je z njimi. Jeseni sem se prijavil na razpis za gradnjo hleva oz. za nakup manjkajoče opreme v njem. Sredstev seveda nisem dobil, ker sem imel kot mladi prevzemnik premalo točk, saj nisem v KOPOP in ne izvajam dobrobiti živali – torej programov, za katere vemo, da v praksi največkrat ne funkcionirajo, prinašajo pa dodatne točke na razpisih.«

KRAVA MOLZE PRI GOBCU

Vso čredo imata genotipizirano, prek ZRGRPS pa sodelujeta v projektu z Avstrijci, Nemci, Švicarji, Francozi in Italijani – alpskimi državami, v katerih redijo rjavo pasmo za vzpostavitev primerljive referenčne populacije. Ko bo v Sloveniji vzpostavljena lastna referenčna populacija, ki je osnova za nacionalni obračun genomskih plemenskih vrednosti (PV), bo to sodelovanje omogočilo primerjavo naših z mednarodnimi PV. »Če pogledamo poreklo živali pri nas ali v zgoraj naštetih državah, pa v bistvu vse izvirajo iz majhnega števila bikov.«

Za določene funkcionalne lastnosti so ocene genomske selekcije dokaj natančne (70 do 75 %), glede količine mleka pa še vedno velja, da krava molze pri gobcu.

»Krava ima lahko odlično genomsko vrednost za količino mleka, vendar lačna ne izkoristi svojega potenciala. Vplivi okolja so veliki, zato z napačno vzrejo ne moremo pričakovati vrhunskih rezultatov.«

HITREJŠE SIRJENJE IN BOLJŠI IZPLEN MLEKA

»Z genotipizacijo ocenimo potencial živali in ker smo praktično že takoj po rojstvu telice seznanjeni z oceno mlečnosti, vsebnostjo maščobe in beljakovin, nam to olajša odločitev, ali jo prodati ali rediti naprej,« pove Tomaž in pojasni, da vzorce odvzetega tkiva živali v analizo pošiljajo na Irsko, strošek genotipizacije pa prevzame rejska organizacija, ki ji plačujejo rejci.

Po količini mleka rjava pasma ni primerljiva s črno-belo, dosega pa omembe vredno vsebnost maščobe in beljakovin z visokim deležem BB kapa kazeina. »BB kapa kazeina je pri rjavi pasmi več kot polovica, kar povzroča hitrejše sirjenje in boljši izplen mleka. Mleko črno-bele pasme pa vsebuje veliko E kapa kazeina, ki mleku preprečuje sirjenje, kar so ugotovili Švicarji, ko nek švicarski kmet mleka ni mogel več predelati v sir. Sprva je zamenjal sirarja, kar ni pomagalo, kasneje pa ugotovil, da je bil krivec njegov plemenski bik – nosilec alela za E kapa kazein,« pojasni Tomaž zanimivo zgodbo, Jan pa ga dopolni, da se vedno več kmečkih sirarjev odloča za rjavo pasmo, ki so večinoma tudi njihovi kupci plemenskih živali. »Želijo genotip s kapa kazeinom BB/A2A2 in pri nas ga dobijo.«

VELIKA VLAGANJA V ČREDO

»Naš trg je majhen, pa še ta zamira. Plemenskih telic rejci večinoma ne redijo, pri nas pa jih na račun izboljšane dolgoživosti krav lahko na leto prodamo od osem do 10.« Pri osemenjevanju večkrat uporabljajo seksirano seme in ker telice pozitivno odstopajo od povprečja, zanje dosegajo tudi dobro prodajno ceno, ki je med 1800 in 1900 evri (plus davek) in kupci se vračajo.

Krave Tomaž osemenjuje sam, uporablja pa seme najboljših svetovnih bikov, zadnjih nekaj let pa pri najboljših kravah izvajajo tudi embriotransfer. To pomeni, da jim s hormoni izzovejo ovulacijo več jajčec (super ovulacijo), potem pa oplojena jajčeca prenesejo v druge telice/krave, ki donosijo tele. S tem izboljšujejo učinek selekcije, svoje pa k njej doda tudi uporaba seksiranega semena. V hlevu imajo tudi kravo pasme belgijsko plavo govedo. Njene zarodke pa so tudi že uspešno prenesli v rjave krave, ki so donosile velika belgijska plava teleta in telile s carskim rezom.

Pred dobrimi štirimi leti so prešli z reje privezanih krav na rejo prostih, vendar pa pot do tja ni bila lahka. »Dovoljenje za gradnjo smo dobili po hudih mukah, težave so bile z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je menil, da bo hlev hangar sredi barja, ki je krajinski park in območje v Naturi 2000.«

NA KMETIJI DENAR USTVARJA KRAVA

Nov hlev postaja že pretesen, saj je zgrajen za 60 krav in mlado živino, ker večji na tem območju ni smel stati. Molzejo 55 krav na molzišču ribja kost, ki trenutno deluje le s polovično zmogljivostjo na šest enot. »V hlevu imamo molznika kot dodatno delovno silo, ki se dobro obnese, zato o molznem robotu ne razmišljamo. Molznik je namreč še vedno boljša in cenejša izbira. Računalnik res beleži vse vrste podatkov, ampak človeškega pristopa in opažanj ne more nadomestiti,« razmišlja 27-letni Jan, ki doda, da so z elektroniko v molzišču pogosto težave, zato je prepričan, da nobena izbira ni najboljša za kravo in kmeta. »Dobro pa se je zavedati, da na kmetiji, usmerjeni v prirejo mleka, denar ustvarja krava in ne rejec.«

V starem hlevu so krave krmili ročno in dvakrat na dan, zdaj pa v mešalnem vozu pripravijo enolončnico, zrezano na štiri centimetre. »Način prehrane je drugačen, komponente pa so ostale enake. Dobijo koruzno in travno silažo s 35 % sušine, enim do dvema kilogramoma sena ali lucerne, ki jo kupimo, nekaj koruze in žit, ki jih sami pridelamo, dokupimo pa koncentrate K-mix 35 s 35 % beljakovin in dodamo actiprot z 22 do 28 % beljakovin ter pivske tropine,« pojasni Tomaž. »Enkrat na dan zmešamo obrok in ga razdelimo po jaslih, čez dan pa jim krmo približujemo, dvakrat na dan pa jo potresemo še s krmili. Na dan krava poje še okoli 10 kilogramov močnih krmil.«

Molznice so razdeljene na dve skupini, in sicer krave takoj po telitvi in kasneje – starejše v laktaciji, vse pa dobijo enoten obrok, izračunan za 28 kilogramov mleka; koliko pa posamezna krava zaužije, je odvisno od sušine v krmi. Za to mlečnost običajno poje 25 do 26 kilogramov suhe snovi. Povprečna letna mlečnost znaša 9500 kilogramov mleka, ki pa ni tako pomembna kot količina prirejenih maščob in beljakovin. Povprečna letna vsebnost znaša 4,3 % maščob in 3,7 % beljakovin, mleko pa prodajo v Ljubljanske mlekarne oz. Lactalis.

V ŽELJI PO DRUGAČNI KMETIJSKI POLITIKI

V hlevu imajo sto let staro linijo in dve, ki izvirata s posestva Gmajnice, kjer je današnje zavetišče, in nekdanje farme v Polhovem Gradcu. »Tam sem kupil rekorderko, ki je molzla le na tri seske, ampak je bila kljub temu vrhunska krava. Na evropski razstavi v Novem mestu sem kupil brejo telico iz Švice – Zafiro, v hlevu pa so tudi tri krave iz kupljenih zarodkov originalne švicarske brown swiss pasme,« pove Tomaž in prizna, da se je do zdaj domača in stara linija izkazala kot najbolj dolgoživa.

»Za količino mleka največja vrhunskost pri rjavi pasmi izvira iz Amerike. Vodilni biki pa so v zadnjih letih francoski, imamo tudi nekaj njihovih potomk, ki pa še ne molzejo, genomika pa kaže dobre ocene. Klasično seme teh plemenjakov se razlikuje in se giblje od 10 do 40 evrov ali več na dozo, seksirano seme pa je dražje.«

Kot pove Jan, se dolgoživost v hlevu povečuje in je trenutno 3,6 laktacije, je pa več kot tretjina živali v prvi laktaciji. Povečuje se tudi življenjska prireja mleka – cilj je 50.000 kilogramov, trenutno izstopata dve kravi, ki sta v življenjski dobi priredili nad 100.000 kilogramov mleka. V bližji prihodnosti načrtuje rušitev in prenovitev starega hleva ter širitev novega, da bodo imele krave več ležalne površine in večje udobje. Ne omahuje pa, da si kot mladi prevzemnik želi drugačne kmetijske politike, ker kot taka ne daje pozitivnih rezultatov. »Tudi med kmeti pogrešam povezanost na trgu in povezanost tistih, ki bi nas morali zastopati, pa nas ne. Upam, da se bo z mlajšimi generacijami to spremenilo, da vpliv preteklih dogajanj in tradicije v nas ni preveč zakoreninjen in da uspemo uspešno odvreči negativna bremena prednikov.«

  Herta

Prireja Herte v življenjski dobi                                 

Krava je slovenskega porekla (100 % RJ) (oče Pitbulk in mati Hera), s plemensko vrednostjo za IBM (indeks beljakovin in maščobe) 142,2. Telila je osem telet, in sicer dva bikca, druge teličke. Največ mleka je namolzla v 4. laktaciji (13.960 kilogramov s 608,2 kilograma maščob in 470,4 kilograma beljakovin).

Zafira

Prireja Zafire v življenjski dobi

Krava je švicarskega (100 % RJ) (oče Jolden-ET in mati Sabrina), s plemensko vrednostjo za IBM (indeks beljakovin in maščobe) 152,3. Telila je devet telet, in sicer pet bikcev in štiri teličke. Največ mleka je namolzla v 4. laktaciji (13.678 kilogramov s 518,5 kilograma maščob in 491,5 kilograma beljakovin).