Kmetija Roberta in Andreje Ščap iz Turnišča je znana po dolgoživih kravah molznicah lisaste pasme, med katerimi je precej takih, ki z vrhunsko mlečnostjo dvigajo že tako visoko hlevsko povprečje. Iz njihovega hleva prihajajo že tri krave, tudi bikovske matere, ki so v življenjski prireji presegle mejo 100.000 litrov mleka. Liska in Rhonda sta bili že izločeni, še vedno pa je v hlevu krava molznica Lara, ki je trenutno že petnajstič breja in v 14. laktaciji, pa še vedno v dobri kondiciji in temperamentna kot nekoč.

POGLEJTE video prispevek o kravi Lari in kmetiji Ščap:

Vse te krave izhajajo iz Poldijeve linije (po biku Poldiju), s katero sta začela že stara starša in iz katere izhajajo vse njune krave,  to pa pomeni, da gre za sicer staro, a še vedno vrhunsko genetiko, ki sta jo v zadnjih letih Robert in Andreja z izbiro genomskih bikov še izboljšala. Omenjene krave imajo za seboj vrsto vrhunskih potomk z visoko mlečnostjo ter nekaj plemenskih bikov, ki plemenijo na Osemenjevalnem središču Ptuj.

Ko je Robert Ščap končal srednjo kmetijso šolo, je prevzel kmetijo, ki sta mu predala dedek Štefan in babica Marija. Z intenzivno prirejo mleka in širitvijo kmetije, kolikor je bilo v strnjenem naselju mogoče, sta začela skupaj z ženo Andrejo. Danes redita 33 krav molznic, od teh jih molzeta 27, ki po visoki mlečnosti odstopajo od slovenskega povprečja. Pri kravah stremita predvsem k dobri mlečni vztrajnosti skozi vso laktacijo, na leto pa v povprečju namolzeta 10.500 kg mleka na kravo v standardni laktaciji.

Krave so najboljše učiteljice

Robert se spominja svojih prvih izkušenj z upravljanjem črede. »Ko končaš šolanje si prepričan, da vse veš in znaš,« pove in doda, da ga kot mladega kmeta takrat nihče ni resno jemal, zato se svojih začetkov spominja kot zelo težkih in polnih izzivov, saj je bil prepuščen lastni iznajdljivsti. »Še preden sem spoznal Andrejo, ki je v znanju in pri delu na kmetiji, že dvajset let moja desna roka, sem imel v hlevu pet nemških krav pasme rdeči holštajn, ki so me vodile skozi začetke in me skozi prirejo mleka naučile, kaj potrebujejo in kako jih pravilno krmiti,« prizna Robert. »Zdaj se včasih vprašam, koliko sva z Andrejo v teh dveh desetletjih sploh izboljšala selekcijo v hlevu, če smo imeli že takrat v hlevu kravo, ki je molzla po 80 kilogramov mleka na dan.«

Krave molznice v povprečju izločajo v šesti ali sedmi laktaciji, so pa tudi izjeme, kot na primer krava Lara, ki je stara 17 let, petnajstič breja in trenutno zaključuje 14. laktacijo, namolzla pa je že preko 180.000 litrov s povprečno vsebnostjo 4,3 % maščobe in 3,5 % beljakovin.

Kljub temu, da se Robert sprašuje o genetskem napredku črede, je precej jasno, da sta jo z načrtno izbranimi biki z želenimi lastnostmi že precej preoblikovala in pomladila. Njune krave so dolgožive, odpornejše, robustnejše in velikega okvirja. Zaradi velikosti krav sta morala stojišča v hlevu podaljšati za 30 cm in nanje namestila ležalno gumo, da je kravam udobneje ter s tem preprečila poškodbe nog in razne odrgnine. Krave imata v hlevu privezane, saj jima prostorska stiska v strnjenem naselju ne omogoča gradnje hleva v katerem bi bile lahko proste. Krave molznice so torej večino leta privezane, v času presušitve do telitve pa jih za mesec in pol do dva, preselita na drugo lokacijo, kjer imata telice, na pašo in v izpuste, da se razmigajo, saj je od njihovega počutja odvisna tudi njihova mlečnost.

Visoka mlečna vztrajnost

Na dan krave namolzejo 800 litrov mleka, nekatere krave pa dajo tudi po 60 litrov na dan. Mleko že več let oddajata v Slogo Kranj, pred tem pa sta sodelovala s Pomursko mlekarno. Trenutno dobijo kilogram mleka plačanega po 33,5 centov pri vsebnosti 3,60 % beljakovin in 4,4 % maščob. Robert ob tem omeni še eno posebnost pri njunih molznicah: »Krave imajo ves čas visoko mlečnost, ne samo v prvih treh mesecih laktacije. To je posledica izbire semena plemenskih bikov z visoko mlečno vztrajnostjo, pomembne lastnosti, ki jih še upoštevava pri izbiri pa so dolgoživost in somatske celice.« S somatskimi celicami v mleku nimata težav, njihova vsebnost je namreč precej povezana tudi s prehrano, kateri posvečata veliko pozornosti. Vse komponente obroka pridelajo na kmetiji, vitamine in beljakovinske sestavine obroka pa dokupijo. Pri sami pridelavi krme zelo pazijo, da kosijo v primernih stadijih rasti trav – ne premlade ali prestare trave – v kateri hranilne snovi niso v pravih razmerjih, kar pri kravah lahko povzroča presnovne težave.

Krmni obrok sestoji iz koruzne in travne silaže ter sena, ki je najpomembnejša komponenta, zato mora biti kar najbolj kakovostno. »Od žit dodava še trtikalo, koruzo in ječmen, vse skupaj zmešava v mešalni prikolici in paziva, da komponent ne zreževa preveč na kratko. Struktura obroka mora biti bolj groba, saj v tem primeru spodbuja prežvekovanje. Strokovnjaki sicer pravijo, da bo morali obrok rezati zelo na drobno –  na 2 cm – vendar naju praksa uči, da najine krave potrebujejo grobo zrezan obrok.«

Robert pojasni, da sta imela pred nakupom mešalne prikolice za pripravo krmnega obroka večkrat težave s primeri dislokacije siriščnika, zdaj pa s tem ni več težav, ker je obrok dobro zmešan in ga krave nič več ne prebirajo. »Mlečnost je po začetni uporabi mešalne prikolice sprva upadla in se končno spet normalizirala po komaj dveh letih. Na začetku sva bila zato precej razočarana, nakup prikolice se je zato zdel zgrešen,« pripoveduje Robert, Andreja pa ga dopolni, da pa so se hkrati z njeno uporabo zmanjšale presnovne težave pri kravah. »Zato sva krmo še naprej mešala v mešalnem vozu, kljub manjši mlečnosti. Prav je, da sva vztrajala, saj krave po porodih nimajo več težav, manj je tudi ketoz in presnovnih težav, mlečnost pa se je tudi že popravila,« pojasni Andreja.

Izjemna navezanost na krave

Počutje krav je zelo odvisno tudi od letnih časov, vremenskih razmer in temperature zraka. »Velike težave se pojavljajo poleti, ko visoke temperature poskušamo uravnavati z ventilatorji, kar pa velikokrat ni zadosti. V zadnjih letih se soočamo tudi z ekstremnimi sušami, ki močno vplivajo na kakovost pridelane krme.« Poleti zato mlečnost pade, čeprav se trudita in z več ventilatorji skrbita za mešanje zraka. »V takih primerih se nedvomno izkažejo novi, odprti hlevi. Če bo vse po sreči bo v bližnji prihodnosti tudi pri nas zrasel nov hlev z zunanjo klimo, v katerem bodo krave proste. Načrtujemo ga na lokaciji, kjer pasemo telice in presušene krave in upava na posluh občine ter hitro pridobitev vse potrebne gradbene dokumentacije.«

Andreja pojasni, da sta zadovoljna s trenutno situacijo v prireji mleka. Kot pravi lahko povsem normalno živita in preživita družino, zraven pa še vlagata v razvoj kmetije. Trenutno imata genetsko in številčno močno generacijo plemenskih telic, bikce pa vse prodata pri starosti treh tednov, po katerih je veliko povpraševanje. Zaradi menagementa reje v hlevu, kjer so krave privezane, sta v hlevu kar po 6 ur na dan, veliko časa pa jima vzame tudi priprava krme.

»Kmetija obsega 70 hektarjev, od tega je 10 hektarjev travnikov, ostalo so njive. Pri svojih 86-ih nama še vedno pomaga moj stari oče, ki opravlja raznorazna traktorska dela, stroje senene linije pa obvlada tudi starejši sin Gašper, v veliko pomoč pri vseh kmetijskih opravilih pa nama je tudi mlajši sin 16-letni Florjan, ki obiskuje Biotehniško šolo Rakičan,« pojasni Robert, Andreja pa ga dopolni, da je to način življenja, na vse krave pa sta tudi neizmerno navezana.

Presenečni boste, da za za lastne potrebe mesa doma ne spitata nobenega bika. Meso raje kupita od poznanega okoliškega kmeta, prav tako pa domov nikoli ne vzameta mesa izločene krave. »Enostavno ne moreva jesti krav, s katerimi vsak dan preživiva toliko časa in se jim posvečava, pa doma nismo vegeterijanci, saj imamo vsi radi meso. Vendar ne od naših živali,« iskreno pojasni Andreja.

Z njune kmetije prihajajo že tri krave, ki so presegle življenjsko prirejo 100.000 litrov mleka, in sicer že izločeni Liska in Rhonda, ki je imela kar 16 telitev ter Lara. Iz Larine linije izhaja plemenski bik Malar 121937, sicer pa iz njihovega hleva prihajajo tudi plemenski biki Vlek, Veren ter Remek in Ini po kravi Liski.

»Lara je stara krava zastarele genetike, zato njeni potomci – biki – po genomski selekciji ne dosegajo visokih plemenskih vrednosti in, ker v Sloveniji nimamo svoje baze mater, se potomcem z genomsko selekcijo včasih dela krivica,« meni Robert in nadaljuje, da imajo simentalke iz Avstrije že osnovo pri izračunu genomske plemenske vrednosti, naše krave pa ne. Kljub temu skrbna izbira plemenskih bikov za osemenjevanje, ki ga Robert sam opravi, izboljšuje njihovo izbrano linijo. »Za naju so zelo pomembne močne materne linije. Iz generacije v generacijo namreč opažava, da ogromno lastnosti potomka dobi po materi. Najsi bo to temperament, mlečnost ali pa oblika živali.« Strinjata se, da iz Avstrije prihaja vrhunska genetika lisaste pasme, čeprav v svojem hlevu nitata nobene »avstrijke«.

Krave črno-bele pasme sta kupila pri okoliških rejcev, sicer pa vse krave lisaste pasme izvirajo iz njihove kmetije. Robert in Andreja sta prepričana, da so za dolgoživost krav pomembne linije izbranih plemenskih bikov, razkrijeta pa še, da bolj ko je krava temperamentna, dalj časa zdrži v reji – to pa Lara vsekakor je.

Življenjska prireja linije krave Lara SI 62904928

Krava Lara je dosegla življenjsko prirejo 181.512 kg mleka.

Hčera Lučka (SI 23435306) 26.108 kg

Hčera Lenka (SI 83672541) 34.678 kg

Hčera Liesbeth (SI 83764266) 98.747 kg

Hčera Luna (SI 33913843) prodana

Hčera Liliput (SI 24336695) 62.349 kg

Hčera Larica (SI 44449180) 56.387 kg

Hčera Lea SI 14786400 26.892 kg

Skupno je Lara s svojimi hčerami do sedaj namolzla že preko 480.000 kg mleka. V prireji je tudi veliko število vnukinj in pravnukinj, iz te linije izhaja tudi plemenski bik Malar 121937.