Na vrhunski rezultat so nakazovala že dosežena povprečja mlečnosti v letu 2018, ko so na Rozmanovi kmetiji namolzli 11.660 kg mleka in predlani, ko se je mlečnost ustavila na 12. 416 kg, lani pa kar na vrhunskih 13. 468 kg. »Kje je torej meja – koliko lahko še namolzejo?« se večkrat vpraša Matjaž Rozman, gospodar kmetije v Zadragi, ki je prepričan, da je pravi odgovor v popolni oskrbi krav, sin Rok, bodoči prevzemnik pa ga dopolni, da brez vrhunske vzreje plemenskih telic in telet ni vrhuske reje molznic.

»Prvi cilj na kmetiji ostajata zdravje krav ter njihova dolgoživost in ne mlečnost,« pojasni Petra, Rokova žena in nadaljuje, da bo letos prva krava presegla življenjsko prirejo 100.000 kg mleka v osmih laktacijah, če bo vse potekalo brez težav, pa ji na poti k temu cilju že sledi tudi druga.

Videoposnetek s kmetije Rozman:

»Brez prave ekipe in medsebojnega razumevanja, je nemogoče pričakovati uspeh v reji ali dosegati vidne rezultate,« je prepričan gospodar kmetije, ki ga bolj kot vse veseli, da sin Rok nadaljuje z delom na kmetiji, ob trdni podpori in znanju njegove žene Petre. »Vesel sem, da sta se našla in si tu ustvarila družino, saj sem prepričan, da kmetije, ki jih vodijo kmetje sami, neporočeni in brez družine, nimajo pravega življenja in dolgoročno tudi ne prihodnosti.« Ko sta Petra in Rok diplomirala in magistrirala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za zootehniko, jima je Matjaž takoj predlagal, da prevzameta vodenje črede. »Lahko rečem, da smo se takoj ujeli in kar se dela tiče pravzaprav ne bi moglo biti bolje,« zadovoljen pove Matjaž, a z vidno spremenjenim glasom, prežetim z žalostjo doda, da je druga plat zgodbe zdravje pri hiši, ki pa na žalost že vrsto let ni najboljše. V mislih je imel svojo ženo Ireno, ki ji je možganska kap pred desetimi leti pustila vidne in trajne posledice in je zato doma v njihovi popolni oskrbi.

Popolno oskrbljene krave nadpovprečno molzejo

Kljub vsem težkim življenjskim preizkušnjam na kmetiji vztrajajo in se z vso predanostjo več kot uspešno ukvarjajo s prirejo mleka. Ta dejavnost zagotavlja dva delovna mesta na kmetiji, zato Petra, ki poleg odbire pri domači čredi na farmi KŽK kmetijstvo opravlja službo, ki ji je pisana na kožo in kot tehnolog nadzoruje čredo. Rok pa skupaj z vrhunskim strokovnjakom za prehrano živali Marjanom Martinčičem, snuje sestavo krmnega obroka TMR za krave molznice, s poudarkom na pravilni izbiri mineralov in dodatkov. Pomembno je namreč, da s čim cenejšimi vhodnimi stroški pripravijo popolno in kakovostno krmo za molznice, s katero bodo popolno oskrbljene in bodo zato nadpovprečno molzle.

»V trenutni situaciji, ko presežek dosežemo le z vrhunskim delom, z veliko znanja in natančnostjo, je v dejavnosti še zaslužek. Povprečje pa žal že dolgo ne daje več potrebnega finančnega izplena za normalno preživetje,« pojasnjuje Matjaž, ki odkrito prizna, da je v obtoku sicer dovolj denarja, za katerega pa pravi, da ni njihov, saj ga ves čas vlagajo nazaj v krave. »Čim ga nekaj vzameš stran, se to pri kravah takoj opazi.«

Kmetija Rozman v številkah:

– obsega 27 hektarjev, večina zemljišč v najemu;

– 43 krav molznic;

– 8 potrjenih in potencialnih bikovskih mater (bikci gredo na testno —    postajo v Novo Gorico);

– skupaj 90 glav govedi;

– indeks osemenitev za leto 2020 je 1,85;

– 413 dni je doba med telitvama v letu 2020;

– trenutna cena za liter mleka s 4,20 % mašlobe in 3,25 % beljakovin    je 31 centov brez davka;

– povprečna mlečnost po kravi na dan 46,88 kg;

– na leto v Mlekop oddajo okoli 550 tisoč kilogramov mleka.

13.468 kg mleka je količina, ki do sedaj v Sloveniji še ni bila dosežena, je pa mlečnost pri Rozmanovi čredi naraščala že vsa leta in nakazovala prihodnji vrhunski dosežek.

»Leta 2007, ko smo krave selili iz starega hleva, kjer so bile privezane, v novega z ležalnimi boksi, smo bili po količini mleka na kravo sedmi v državi. Danes smo prvi, čeprav si tega nismo nikoli obetali,« pojasni Matjaž. Skupaj redijo 90 glav govedi, z mlado živino in bikci vred, ki jih pitajo do teže 200 kg in prodajo v škofjeloško zadrugo, molzejo pa 43 krav.

Za dobro mlečnost najnovejša tehnologija ni nujna

Krave molzejo na molzišču ribja kost 2×4, kjer tako kot v hlevu, ni nobene posebne tehnike. Molzne enote so povsem klasične in brez merilcev, molzišče pa odgovarja vsem trem, saj jim nudi stik z živaljo. »Pomembno je, da kravo vidimo kako pride v molzišče in iz njega oddide, da imamo stik z njenim vimenom. Če opazimo, da je uplahnjen, takoj vemo, da je s kravo nekaj narobe in že začnemo z ugotavljanjem vzroka za nastalo stanje,« pojasni Petra. Matjaž pa razmišlja, da bi raje povečal hlev, kot pa kupil molznega robota. »Pa to ne zato, ker bi imel kaj proti njegovi uporabi, prav nasprotno, menim le, da se mora vsak rejec odločati po svoje.«

Rok očetu pritrdi in pravi, da za dobro mlečnost uporaba najnovejše tehnologije ni nujna, sploh pri upravljanju manjših čred, kot je njihova. Rok se zaveda, da tehniko še vedno lahko hitro vključiš, če se denarni tok izide, za 43 krav pa je še vedno veliko ceneje, če jih sami opazujejo. To je tudi največje možno število krav, ki jih dopušča trenutna velikost hleva, večje število bi namreč zaradi pomanjkanja ležišč in krmnih mest, prineslo le težave. »Bolje imeti manj krav in s tem več mleka, ker se v reji dobro počutijo,« pove Rok in pojasni visoko mlečnost črede, ki je posledica tudi primerne starostne struktre črede.

»Lani smo končno prišli do starejših krav, ki imajo veliko mlečnost. V prvi in drugi laktaciji od krave ne moreš pričakovati velike mlečnosti oz. če pa že, ne traja dolgo – zanje je 11.000 do 12.000 kg največja količina. Potem pa molzejo vedno več, v tretji in četrti laktaciji brez težav molzejo 17.000 kg v standardni laktaciji. Če je torej v čredi velik delež prvesnic rejec ne more pričakovati visokega povprečja, pa čeprav je čreda vrhunska. Ker se vsako leto pozna, je naš glavni in prvi cilj zdravje krav in ne visoka mlečnost,« pojasni Rok, Petra pa ga dopolni, da krave pri njih dosegajo vsaj pet laktacij s ciljem, da kravo nato izločijo, v klavnici pa jim zanjo tudi plačajo.

»Noben rejec namreč ne sme dopustiti, da krava pogine od izčrpanosti, na koncu pa jo odpelje veterinarsko higienska služba,« se strinja Rok. Izčrpanosti pa ne povzroča le visoka prireja ob slabi oskrbljenosti. Bodoči prevzemnik meni, da kravo izčrpuje tudi nizka mlečnost, čeprav je sama genetsko sposobna prirediti 15.000 kg mleka v standardni laktaciji. »To pomeni, da ji nečesa kronično primanjkuje, da je slabo oskrbljena. Če so se črno-belih krav v klavnicah nekdaj izogibali, pa jih danes Rozmanovi brez težav prodajo. Krave so velikega okvirja, na koncu pa dajo tudi preko 400 kg mesa, celo po tolikšni mlečnosti. Trenutno imajo v reji tri krave v šesti laktaciji in več, ves čas pa stremijo k podaljševanju števila laktacij, saj se zavedajo, da starejše krave prinašajo zaslužek.

Višja ko je mlečnost, bolj štejejo malenkosti

Krave osemenjujejo sami, saj imata Rok in Petra opravljen tečaj osemenjevanja. Petra je pred leti zmagala na evropskem tekmovanje mladih rejcev v vodenju živali v Bruslju in za nagrado od OC Preska dobila kontejner za shranjevanje semena bikov v tekočem dušiku, kar je bila še dodatna vzpodbuda, da sami začnejo z osemenjevanjem.

»Prednosti so vsekakor manjši stroški in optimalen čas osemenitve,« pojasni Rok, Petra pa nadaljuje, da seme bikov izbirajo glede na sorodstvo, osredotočajo pa se na lastnosti, ki jih morajo v čredi izboljšati, največ pozrnosti namenjajo obliki vimena in lastnostim nog. »Uporabljamo polovico semena elitnih bikov iz Amerike in Kanade, predvsem za bikovske matere in polovico semena slovenskih testiranih in mladih bikov. Seksiranega semena ne uporabljamo veliko, saj z navadnim semenom dobimo dovolj telic za obnovo črede, plemenske telice pa tudi prodajamo.«

Krave krmijo z doma pridelano koruzno in travno silažo ter mrvo, dokupijo pa sojine in repične tropine, koruzo, ječmen, dehidrirano lucerno, melaso ter minerale in vitamine. Krmnih mešanic ne kupujejo, ampak le komponente, ki jih potem sami zmešajo v enoten krmni obrok TMR. »Pri prehrani ves čas sledimo novostim, krmo tudi analiziramo, lahko pa povem, da Rok vsakodnevno preračunava in ugotavlja sušino v silažah, ki se nenehno spreminja,« Matjaž poudari pomembnost sušine v krmi.

»Že pri košnji izbiramo katero krmo bomo namenili za krave, katera bo za telice in druge kategorije. V poletnem času smo pozorni, da kravam za boljšo prebavljivost krmimo najkakovostnejšo travno silažo, saj takrat manj pojedo. In, če je v tisti vročini slaba še krma, bo mlečnost izrazito padla in si še po pol leta ne bo opomogla do predhodne količine,« pojasni Rok.

V poletni vročini krave hladijo z ventilatorji, ki zrak razpihavajo čeznje in čez ležišča. Pri 14° C se vklopijo, pri 20 °C pa že obratujejo s polno močjo. »Ventilatorji delujejo avtomatsko, in čeprav je ta avtomatika sicer precej draga, se strošek naložbe povrne v enem letu,« pove Rok in doda, da je pri veliki mlečnosti potreba krav po kisiku večja, zato se mora zrak v hlevu ves čas menjavati. Višja ko je mlečnost, bolj štejejo malenkosti, osnova pa je še vedno čista in neoporečna voda, na katero se morda prevečkrat pozabi. V hlevu imajo napajalna korita, da krave vodo lahko pijejo v velikih požirkih.

 V hlevu je poskrbljeno za udobje in dobro počutje krav. Krave so proste, ležijo in počivajo pa na globokih ležalnih boksih, ki so nastlani z bukovo žagovino debeline 10 do 15 cm. Dvakrat dnevno jih po potrebi skidajo, ročno jih nastiljajo na vsake štiri dni in takrat porabijo dober 1 m³ žaganja.

Za kmetijo, ki si želi napredka je zemlje premalo

Preko Kmetijske zadruge Naklo, katere predsednik je že pet let Matjaž, v Mlekop oddajo okoli 550 tisoč kilogramov mleka na leto, to pa nato potuje v mlekarne znotraj Slovenije, v Italijo, na Hrvaško in v Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Trenutno za liter mleka dobijo 31 centov brez davka, glede na naraščajoče vhodne stroške, posebno vedno dražjih beljakovinskih komponent, bi bila cena za liter lahko vsaj 35 centov.

Petra pravi, da si v prihodnje želijo širiti hlev oziroma narediti prostor za presušene krave, saj trenutno bivajo poleg molznic, ločuje jih le pregrada. Matjaž pa nadaljuje, da obstajajo omejitve pri denarju, saj so se ravno lotili gradnje stanovanjske hiše ter tudi pri zemljiščih. »V Sloveniji zemlja predstavlja veliko težavo, na Gorenjskem je na primer za neko kmetijo, ki si želi napredka, zemlje premalo. Mi obdelujemo 27 ha, med katerimi je večji del najete zemlje, kar predstavlja precejšnjo stopnjo nesigurnosti.«

Vse njihove živali so genotipizirane, z namenom ustvarjanja referenčne populacije in hitrejšega genetskega napredka.

»Z genomsko selekcijo lahko dosežemo hitrejši napredek, saj lahko že mlado žival – teleta genotipiziramo, na podlagi DNK živali pa nato ugotovimo njeno plemensko vrednost. Generacijski interval je hitrejši, zato je hitrejši tudi napredek. Strokovnjaki priporočajo 80 % osemenitev z genomsko testiranimi biki in samo 20 % s klasično testiranimi biki, pa še to samo z najboljšimi,« na kratko strni Petra o genomski selekciji. Glede na to, da vsi trije pravijo, da so pri mlečnosti še rezerve, priznavajo, da se bodo v prihodnje še veliko učili, saj mlečnost ni vse, želijo si namreč predvsem zdravih živali in stabilne finance, hkrati pa tudi čim več zdravja doma. »Rok in Petra sta prizadevna in kljub mladosti polna znanja in izkušenj, predvsem pa me veseli, da dobro in uspešno sodelujemo,« ponosno pogovor sklene gospodar kmetije.

Rozmanovi sodelujejo tudi v projektu SESAM (Sensor Assisted Alpine Milk Production), zato imajo vse živali nameščene ovratnice s senzorji, ki spremljajo njihove aktivnosti, v bazne postaje pa se z njihovo pomočjo zapisujejo podatki o 24-urni aktivnosti krave. Podatki o aktivnostih se obdelajo na zvezi avstrijskih govedorejcev (LKV Austria) v Avstriji, na podlagi različnih frekvenc, ki nastajajo ob različnih aktivnosti krave, pa sporočajo katere živali kažejo določena odstopanja od običajnih dolžin dnevnih aktivnosti (čas ležanja, hoje, paše, pitja itd.). Ta odstopanja nakazujejo na določene fiziološke procese živali (pojatev, pojav bolezenskih stanj itd.).

Kot so povedali Rozmanovi kmalu pričakujejo tudi aplikacijo, s katero bodo lahko kadarkoli pogledali v podatke in iz njih bo preko ID številke krave razbrali, katerim kravam v čredi aktivnosti odstopajo od fizioloških meja, zato bodo te živali še bolj pozorno spremljali ter ugotavljali vzroke za odstopanja.

S klikom na naslovnico prelistajte in naročite priročnik BOLEZNI GOVEDA IN DROBNICE. Vabljeni k nakupu.