Kirurški kastraciji pujskov so šteti dnevi
Minuli teden je v organizaciji IPEMA, ki išče inovativne pristope za prirejo mesa merjascev, potekala spletna konferenca v angleškem jeziku o praktičnih rešitvah povezanih z ukinjanjem kastracije pujskov. Evropska javnost je v skrbi za dobro počutje prašičev čedalje bolj kritična do te prakse, mnogi od njih podpirajo popolno ukinitev kirurške kastracije, strokovnjaki pa intenzivno raziskujejo in iščejo druge možnosti.
Alternative so kastracija pujskov z uporabo analgezije in anestezije, imunokastracija in reja merjascev. Zanimiva razprava je odprla pomembne teme in vprašanja za rejce, klavnice, predelovalce mesa, trgovce na drobno, kupce in politične odločevalce, spletno konferenco pa je spremljalo kar 370 udeležencev s 34 različnih držav.
Kastracija pujskov je ustaljena praksa v prašičereji, njen glavni namen pa je preprečevanje vonja mesa po merjascu. Zaradi skrbi javnosti za dobro počutje prašičev, dolgoročno tudi ena izmed alternativ, kot je kastracija z uporabo anestezije ne obeta veliko, saj strokovnjaki stavijo na imunokastracijo in rejo merjascev. Na konferenci so veliko razpravljali prav o reji merjascev, saj je kratkoročno tudi najbolj praktična rešitev za prirejo svežega mesa, ne pa tudi za predelavo v mesne izdelke.
Merjasci imajo manj maščobe in mehkejšo slanino
V zahodni Evropi je vse večje soglasje, da je treba opustiti kirurško kastracijo pujskov. Z lajšanjem bolečin še nekaj dni po posegu, dolgoročno ni vzdržna, razen morda za prašiče, katerih meso je namenjeno za predelavo v izdelke, ki ob zakolu zahtevajo starejše in težje prašiče. Zato se je evropsko omrežje IPEMA raje osredotočilo na drugi dve alternativi, ki sta reja merjascev in imunokastracija.
Pri reji merjascev ni stroškov kastracije in izgub zaradi ran povzročenih pri tem posegu, merjasci so bolj odporni, dosegajo boljšo mesnatost in nalagajo manj maščobnega tkiva ter za rast potrebujejo manj krme. Merjasci so običajno bolj agresivni, ena ključnih pomanjkljivosti njihove reje pa je vonj po merjascu, ki je splošno neprijeten spolni vonj (zaradi hormonov androstenona in skatola), ki se pojavi pri termični obdelavi mesa. Njihovo meso ima zato lahko neprijeten vonj in okus, manjšo sposobnost zadrževanja vode, ima pa tudi manjšo količino maščobe, zato je slanina mehkejša, meso pa manj primerno za sušene izdelke, kot je šunka.
Reja merjascev
Pri običajnih klavnih težah je pogostost vonja po merjascu od 10 do 75 odstotkov, zato na klavni liniji poteka senzorično odkrivanje vonja po metodi “človeški nos”.
Odrivanje vonja po merjascu
Merjasce je treba rediti ločeno od samic, nameščeni pa morajo biti v stabilnih skupinah z dovolj prostora v boksih in veliko količino naravnih materialov za obogatitev okolja in raziskovanje.
Hranjenje merjascev s prilagojeno prehrano pogosto reši problem kakovosti maščobe, vendar ne dovolj za reje prašičev, katerih meso je namenjeno predelavi v suhomesnate izdelke. Kljub vsemu je priporočljivo povečanje vsebnosti maščobe v mišicah s selektivno vzrejo ali prehrano, kar zmanjšuje žilavost mesa. Odrivanje vonja po merjascu v evropskih klavnicah uspešno poteka senzorično po metodi “človeški nos”, na vidiku pa so tudi že instrumentalne metode. Meso, ki je zaradi tega vonja manj primerno za uživanje kot sveže, se lahko v določeni meri in ob ustreznih ukrepih lahko uporablja v predelanih mesnih izdelkih. Reja merjascev je v Veliki Britaniji, Španiji, na Irskem in Portugalskem pogosta in že ustaljena praksa, pitajo pa jih na manjše teže, zato gredo običajno v zakol še preden dosežejo spolno zrelost. Ob nastopu spolne zrelosti se pri merjascih pojavi spolno vedenje, zaradi česar reja postane za živali bolj stresna in zahtevnejša za rejca. Zaradi njihovega vedenja in agresije pa prašiči lahko na klavni liniji doživijo velik stres in poškodbe, kar lahko privede do neželenega pojava temnega, čvrstega in suhega mesa.
Za zmanjšanje vonja po merjascu uporabljajo različne načine, kot sta zakol pred spolno zrelostjo pri manjši teži in uporaba različne krme.
Zadržana javnost glede imunokastracije
Pri imunokastraciji prašičem dvakrat vbrizgajo cepivo, ki ne vsebuje hormona temveč njegov fiziološko neaktiven nadomestek, vezan na beljakovinski nosilec. Imunokastracija temelji na cepivu proti gonadotropin sproščujočemu hormonu (hormonu, ki regulira delovanje spolnih žlez) in izkorišča naravni imunski odziv živali ter doseže enak učinek kot kirurška kastracija. S primernim časom med drugim cepljenjem in zakolom, v razmiku vsaj 4 do 6 tednov, da se izločijo substance spolnega vonja iz maščobnega tkiva, je mogoče odpraviti težave s količino maščobe in kakovostjo mesa. Daljši je časovni interval med drugim cepljenjem in zakolom, več imunokastratov je po kakovosti mesa podobnih kirurškim kastratom.
Cepljenje prašičem sicer lahko povzroči nekaj stresa, vendar manj kot v primeru kirurške kastracije brez lajšanja bolečin. Glavni izziv za imunokastracijo pa je še vedno zadržanost javnosti glede tega postopka. Kljub pogosto izraženi zaskrbljenosti, rezultati nedavne raziskave, ki jo je IPEMA izvedla med potrošniki kažejo, da informirani kupci dobro sprejemajo imunokastracijo (v 71 odstotkov) v primerjavi le z 32-odstotno podporo kirurški kastraciji brez lajšanja bolečin.
Imunokastrati so po mesnatosti vmes med kirurškimi kastrati, ki so najbolj zamaščeni in merjasci, ki so najbolj mesnati. Daljše ko je obdobje med imunizacijo in zakolom, bolj so živali podobne kirurškim kastratom.
Izzivi in prihodnje delo
Predhodni rezultati znanstvenikov IPEMA kažejo, da je možna odbira prašičev proti neželenemu vedenju, vendar je do tja še dolga pot. Senzorično odkrivanje vonja po merjascu ima svoje slabosti, zato je le-to močno odvisno od dobre izbire in usposobljenosti človeških ocenjevalcev, v teku pa so tudi instrumentalne metode za zaznavanje tega vonja. Odprta vprašanja, ki ostajajo, so predvsem, kako razviti učinkovite načine in kupcem zagotoviti nepristranske ter na dokazih temelječe informacije. Poleg tega pa še vedno ostaja veliko vprašanje, zakaj večina evropskih prašičerejskih podjetij ne uporablja imunokastracije. Kot so izpostavili v razpravi, veliko težavo predstavlja azijski trg, ki je zelo zadržan glede omenjenih alternativ, zato za spremembe mnenje evropskih kupcev ni dovolj. Strokovnjaki so sklenili, da bi bili za trg s svežim mesom najprimernejši merjasci, imunokastracija pa je primerna pri pitanju do večje teže, kjer je alternativa tudi dražja kastracija z uporabo analgezije in anestezije.
Po ukinitvi kastracije pujskov, kot se izvaja danes, sta najbolj optimalni alternativi imunokastracija in reja merjascev.