Kmetija Brigite in Mirana Lovreca je živinorejska kmetija s 50 kravami molznicami, ki se nahaja v Slovenskih goricah, katerih razgiban teren je najbolj primeren za rejo goved. Delo na kmetiji imata dobro usklajeno in organizirano, saj se skupaj odlično dopolnjujeta, kar sta dokazala tudi s pogovorom za naš časopis. Brigita je razkrila svoje videnje vloge kmečkih žena na podeželju in težave, s katerimi se srečujejo, Miran pa je podrobneje predstavil dejavnost na kmetiji – prirejo mleka. Oba sta trdno prepričana in to tudi dokazujeta, da se s 50 kravami molznicami lahko povsem dobro ne le preživi, ampak tudi živi.

Miran in Brigita sta si pred dobrimi 13 meseci delo v hlevu olajšala z nakupom robota za molžo. »Prepričan sem bil, da bo prinesel kup začetnih težav, ampak so bile te na moje presenečenje zanemarljive. Izločili smo le eno kravo zaradi neprimernega vimena za robotsko molžo, sicer pa smo robota postavili na mesto, kjer je prej stalo molzišče 2 × 3, kar je kravam precej olajšalo spremembo sistema molže. Močna krmila smo iz krmnega avtomata preselili v robota, kar je krave privabilo vanj. Že tretji in četrti dan so se same pomolzle v 80 odstotkih, v enem tednu pa že skoraj v 90 odstotkih,« zadovoljen povzame Miran, ki pravi, da zaradi robotske molže z Brigito zdaj pet do šest ur težkega dela spravita v zgolj eno uro.

Jan Lovrec

MLEČNOST ŠE VEDNO NARAŠČA

Brigita pove, da je za nemoteno in dobro opravljeno delo ključna organizacija, saj se z Miranom dopolnjujeta tudi na tem področju. »Na kmetiji delam vse, od gospodinjskih, vrtnarskih in poljedelskih del do dela v hlevu, kjer čistim ležišča, jih nastiljam z žagovino in nadziram delo robota,« pove zgovorna Brigita in doda, da je priprava krme in obrokov za molznice v Miranovi domeni. »Mož mi prepusti lažja dela na kmetiji,« se pošali in prizna, da je molzni robot vsej družini resnično zelo olajšal delo. »Zdaj le pregledam, če se katera krava ni pomolzla, in ugotavljam, zakaj, brez nadzora se namreč lahko začnejo pojavljati zdravstvene težave v čredi,« pojasni, Miran pa doda, da zaradi robotske molže mlečnost še vedno narašča. Po rezultatih sodeč imamo že okoli 28 litrov mleka po kravi na dan, prej pa smo molzli okoli 25 litrov. Predvsem se je povečala količina mleka pri visokoproduktivnih kravah, in to samo na račun tri- do štirikratne molže na dan. Če ima krava na dan 50 litrov mleka, se na robotu lahko pomolze štirikrat, to pa pomeni, da na vime ni velikega pritiska in da zaradi večkratne molže ni iztekanja mleka,« pojasni Miran. »Visokoproduktivne krave dajo pri molži z robotom več mleka, pri tistih z manj mleka pa ni velike razlike.« Krave, ki imajo več kot 40 litrov mleka, robot pomolze že po petih urah, tiste z 20 litri mleka pa na molžo ponovno spusti po osmih urah.

RAJE ROBOTA ZA MOLŽO KOT NOV TRAKTOR

Osnovni obrok v jaslih je pripravljen za mlečnost 25 litrov. »Molznica s 30 litri mleka dobi zraven še dva kilograma močne krme, več kot tri kilograme pa ne glede na mlečnost ne dobi nobena, saj si ne želimo težav z zakisanjem vampa,« pojasni Miran. Ker sta v robotu dva dozatorja krmila, lahko dodajo različna krmila, z dozatorjem za tekoča krmila pa lahko visokoproduktivnim kravam primešajo še glicerol in propilenglikol. Trenutna zasedenost robota pri 50 kravah je komaj 60-odstotna, kar pomeni, da bi brez težav zmogel molsti 80 krav. »Za Lelyjevega robota smo odšteli 120 tisoč evrov, kar je toliko, kot stane boljši traktor, ki je v mirovanju skoraj celo zimo, robot pa dela ves čas in je vreden vsakega evra,« zadovoljno pove Miran, ki se ob tem spomni dogodka z avstrijske kmetije, na kateri je videl prvega molznega robota in se srečal z gospodom, ki je dejal: »Zapomnite si, da bodo čez 20 let krave molzli roboti, saj se mladi kmetje s tem težkim delom ne bodo več ukvarjali.« »In imel je prav, ti časi namreč že vztrajno prihajajo,« doda.

NEKAJ DEJSTEV S KMETIJE LOVREC:

• povprečna mlečnost po kravi je 8600 litrov v standardni laktaciji, vendar je med čredo lisastih krav še deset črno-belih, kar nekoliko dvigne povprečje;
• mleko vsebuje 3,6 odstotka beljakovin in 4,2 odstotka maščobe;
• črno-belo pasmo križajo z lisasto, da bodo imeli v nekaj letih v hlevu le krave lisaste pasme;
• obdelujejo 42 hektarjev in za krmo pridelajo vse, razen beljakovinskih komponent in vitaminov, ki jih dokupijo;
• vse bikce brez težav prodajo pri starosti dva tedna;
• v hlevu imajo pet bikovskih mater;
• pred leti so v Avstriji kupili vrhunske lisaste krave, ki so v drugi laktaciji molzle več kot 10 tisoč litrov mleka.

ŽENSKE ŽIVLJENJE NA KMETIJI POVEŽEJO V CELOTO

Brigita se na Miranovo kmetijo ni omožila povsem brez kmetijskega ozadja. Ker tudi sama izhaja iz manjše mešane kmetije, kjer sta se prepletali govedoreja in reja prašičev, je delo na moževi kmetiji ni prav nič prestrašilo, še manj pa zmedlo. »Sprva nisva imela veliko živine, vendar sva stalež postopno povečevala.« Preden se je zaposlila na kmetiji in se postavila ob Miranov bok, je delala kot trgovka, po rojstvu otrok pa je ostala doma. »Hodila sem v službo in delala na kmetiji, a zdaj, ko vem, kako je doma, se nikoli ne bi vrnila nazaj. Tu sem sama svoja šefica, pa čeprav imam ogromno dela, delam v naravi, v katero se lahko zatečem v težjih dneh, in imam neko svobodo, ki je ne dam,« odkrito prizna Brigita.

V pogovoru razkrije, da so ženske na podeželju izredno pomemben člen, saj življenje na kmetiji povežejo v celoto, a na žalost v veliko primerih še vedno ostajajo preveč zapostavljene. Kot pravi, ženske naredijo ogromno drobnih del, ki niso cenjena tako kot moška. Brez dlake na jeziku pove, da ženske še vedno prevečkrat ostajajo manjvredne na vseh področjih. »Razlike so prevelike in na splošno moški v tem svetu ženske jemljejo za samoumevne.«

Brigita je članica Društva podeželskih žena Sveti Jurij ob Ščavnici in v tem času že pošteno pogreša skupna druženja z ostalimi kmečkimi ženskami. »Druženje je nujno, da ženske v miru poklepetamo, se odklopimo od vsakdanjika, se nasmejimo ali pa resno pogovorimo.« Izpostavi tudi največjo težavo, s katero se srečujejo ženske na kmetijah, to je pogosto neplačevanje prispevkov zanje. »To pa pomeni, da po upokojitvi nimajo nobenega prihodka. Teh primerov je veliko, saj si moški prispevke plačujejo, za žensko pa nemalokrat zmanjka denarja, kar jim pozneje povzroča velike težave,« izpostavi.

»Na podeželju je lahko zelo lepo, veliko je časa, preživetega z družino, v objemu narave in živali. Veliko mladih žensk se boji življenja na kmetiji in kmečkega dela, vendar resnično ni hudo, če je le pravo sodelovanje med partnerjema in medsebojno spoštovanje. Kjer je volja, je pot,« pravi Brigita.

AVSTRIJSKE LISASTE KRAVE V MLEČNOSTI PREKAŠALE ČRNO-BELE

Brigita in Miran vsekakor odlično sodelujeta, kar potrjuje tudi uspešna reja molznic in prireja mleka. V hlevu imajo večinoma lisasto pasmo, vmes pa je še nekaj krav črno-bele pasme. Pred leti so v Avstriji kupili vrhunske lisaste krave, ki so molzle skoraj toliko kot njihove črno-bele. »Lisaste krave so v povprečju črno-bele prekašale za več kot tisoč litrov mleka v standardni laktaciji,« pove Miran in doda, da so največ za selekcijo naredili prav s tem nakupom, čeprav priznava, da sedaj tudi slovenski mladi lisasti biki po rezultatih ne zaostajajo več veliko za avstrijskimi. Krave zato osemenijo tudi z našimi lisastimi biki, še vedno pa ostajajo osemenitve s tujimi elitnimi biki, vmes tudi brezrožnimi, saj gre selekcija izrazito v to smer. Mleko že od nekdaj oddajajo v Mlekarsko zadrugo Ptuj, kjer tudi v tem času dosegajo dobro ceno mleka, predvsem zaradi kakovosti in dobre vsebnosti beljakovin. »Jaz vedno govorim, da so tisti litri mleka več, ki ga dajo črno-bele krave, predragi. Nam je namreč pomembno, da iz osnovnega obroka in s čim nižjimi stroški potegnemo zmerno količino mleka,« sklene Miran, ponosen na vse člane družine, ki sestavljajo uspešno zgodbo na njihovi kmetiji.

Jan, Sara, Brigita in Miran Lovrec

»Posebno sva ponosna na najina otroka, 22-letno hčer Saro, ki v Ljubljani študira babištvo, in sina Jana, ki obiskuje tretji letnik Biotehniške šole na Ptuju, za katerega oba pravita, da je iz pravega testa, da bo nekoč na domači kmetiji nadaljeval z uspešnim delom, ki sta mu skupaj tako predana.