Le streljaj od obljudenega Gradiškega jezera, v vasi Gradišče pri Lukovici, se nahaja ekološka Kmetija pr’ Jernej, na kateri mlad, še ne 30-letni Jože Česen, redi 27 koz tradicionalne sanske pasme. In zakaj je izbral prav to pasmo? »Ker so odlične mlekarice, pa še snežno bele, lepe in zanimive,« odgovori samouk, ki je znanje o reji koz in predelavi njihovega mleka osvojil v strokovnih knjigah in lastni praksi. Njegova prva zamisel so bili biki pitanci, vendar si je zaradi velikosti kmetije s šestimi hektarji obdelovalnih površin premislil. Na domačiji so imeli vedno par krav, na leto so vzredili tudi dva bika, po očetovi smrti pa so dali kmetijo za štiri leta v najem. »Jaz sem bil namreč še v šoli in nisem vedel, kaj bi rad počel v življenju. Potem pa sva v nekem trenutku z bratom kupila dve burski kozici z mladiči, da počistijo grmičevje okoli travnikov v bregovih. In takrat so me koze povsem prevzele.«

Kmalu po tem so začeli prihajati ljudje in povpraševali po kozjem mleku in jogurtih. »Takrat sem pomislil, da bi bila reja koz za prirejo mleka dobra rešitev za oživitev naše kmetije. Z bratom sva pri Orešnikovih v Šentjoštu nad Horjulom kupila osem mladic sanske pasme. Želela sva jih sicer nabaviti več, pa nama je Irena Orešnik prijazno svetovala, naj začneva počasi in z majhno čredo, saj na začetku prodaja ne bo povsem enostavno stekla,« se je Jože vživel v razlago in priznal, da se je res prenaglil. »Jaz sem izračunal, da bom hitro in dobro zaslužil ter pustil službo peka,« navdušeno razlaga. »Ampak Orešnikova je imela prav. Kot začenik res potrebuješ čas, da ljudje sploh izvedo zate, da te spoznajo in se seznanijo s tvojimi izdelki. Jaz pa do nadaljnega še vedno opravljam tudi delo peka.«

Preden se lotimo reje drobnice, moramo urediti pašne površine in se odločiti, ali bomo redili ovce ali koze. Priznana strokovnjakinja Marjetka Ženko v uporabnem priročniku REJA OVC IN KOZ svetuje, kako rejo drobnice prilagodimo površinam, ki jih imamo na voljo, razpoložljivi delovni sili in objektom, ko so že na kmetiji. VABLJENI K NAKUPU. 

VZTRAJAL TUDI, KO NI ŠLO PO NAČRTIH

Leta 2013 je torej kupil koze, 2015 pa jih je začel molsti. Prvi dve leti je delal zase, preizkušal recepture in med znance delil svoje prve mlečne izdelke ter poslušal pripombe in kritike. »Ker nisem obiskoval nobenega tečaja za predelavo kozjega mleka, smo se zato doma, v prvem letu moje poskusne dobe, dodobra najedli mojih izdelkov,« se pošali in prizna, da malokateri predelovalec razkrije svoje recepture, kar pomeni, da se moraš pri predelavi bolj ali manj znajti sam. In Jože se je znašel povsem odlično, ker je vztrajal tudi, ko ni šlo po načrtih, dodaja.

»V prirejo mleka sem zašel zaradi začetnega povpraševanja, sama predelava pa je za seboj potegnila veliko dela.« Danes svojim kupcem ponuja skuto, navadni jogurt in kozje mleko. Letos namerava dejavnost predelave mleka tudi registrirati, saj je povpraševanje naraslo, in prepričan je, da bo na kmetiji lahko preživel. »Za zdaj mi zakon dovoljuje, da predelam 30 litrov mleka na dan in ga lokalno tudi prodam, po registraciji dejavnosti pa bom čredo povečal in nato namesto 16, kot jih trenutno molzem, molzel 30 koz.« Ob tem prisega na strogo higieno v hlevu, molzišču in predelavi, saj se mleko lahko navzame vonja iz okolice. Zato tudi kozla nima v hlevu pri kozah. Slednji se jim pridruži le na paši v času pripusta, sicer pa uživa svoje kozje življenje v družbi treh oslov, ki jih ima Jože prav tako na kmetiji. »Za pleme je običajno pri hiši dve leti, nato pa ga zamenjam za drugega.«

S PREDELAVO KOZJEGA MLEKA PONOVNO ZAČNE KONEC MAJA

Običajno na dan pomolze med 30 in 35 litrov mleka, vendar trenutno še ne, saj so nekatere koze visoko breje, pri drugih pa mladiči še sesajo, tako da bo s predelavo mleka začel konec maja, mlečne izdelke pa bo nato lahko tržil vse do decembra. »Pravzaprav bi moral s predelavo začeti že konec marca, a se je letos nekoliko zavleklo, saj nisem našel pravega kozla. Za mojo čredo pač ni dober prav vsak kozel,« pripoveduje Jože, ki je opravil nekoliko bolj tvegan nakup. Kupil je namreč brezrožnega kozla, za katerega velja, da je lahko velikokrat neploden, ampak v njegovem primeru se je obrestovalo. »Ima močne gene za brezrožnost, saj je kar 70 odstotkov mladičev po njem brezrožnih. Običajno koze jarijo dvojčke, največkrat par – pol kozličkov in pol kozic, čeprav letos prevladujejo kozlički. V čredi so koze z rogovi višje rangirane, zato jim vrhove odščipne in s tem prepreči morebitne poškodbe med prerivanjem.

Koze obdrži, kozlički pa gredo v zakol pri šestih mesecih, njihovo meso pa je namenjeno za predelavo. Vse živali krmi le s suho voluminozno krmo in pašo. »Komaj čakam, da gredo na pašo, saj je takrat zelo pestro, posebno zato, ker moram mladiče na pašo kar znositi, saj si ne upajo ven – niti za kozami. Sprva jim ogradim manjši pašnik, da se na pašo navadijo, potem pa jih preselim na večjega.« Pašnik je zagrajen s štirimi vodoravnimi električnimi žicami. Trenutno ima med plemenskimi kozami 17 kozličkov, koz pa je skupaj s kozlom 27. Koze dobijo še 600 do 700 gramov ekoloških kosmičev (koruza, pšenica, ječmen, sončna in bučna semena), ki vsebujejo veliko beljakovin in maščob, kupi pa jih na Madžarskem po 45 centov za kilogram.

»S temi ekološkimi kosmiči sem zelo popravil vsebnost maščobe v mleku, ki je potrebna za predelavo. Več, kot je maščobe v mleku, večji je izkoristek, sploh pri skuti in sirih. Povprečna vsebnost maščobe v mleku je trenutno 3,5 odstotka, kar je dobro za ekstenzivno rejo, kot je moja.«

POTREBNI SO VZPODBUDA, OPTIMIZEM IN VOLJA

Koze molze z molznim strojem. Po štiri skupaj spušča v molzišče s točno določenim vrstnim redom, ki se ga vse dobro zavedajo. »Ker jih redim v ekstenzivni reji, namolzem 1,5 do 2 litra mleka po kozi na dan. Vse mleko dnevno predelam, in sicer v četrtek in petek mleko predelam v skuto, v soboto in nedeljo v mladi sir, v ponedeljek, torek in sredo pa v jogurte. Tako tudi stranke točno vedo, katere mlečne izdelke imam na voljo po različnih dnevih. Kozje mleko je zelo iskano, saj vsebuje malo laktoze, ima ugodno maščobno sestavo, veliko kalcija in vitaminov. Ker kravje mleko vsebuje veliko hidromaščob, ki mnogim ljudem ne odgovarjajo, raje posegajo po kozjem, ki je lažje prebavljivo,« pojasni. Njegova čreda koz, ki so prave razvajenke, ima na voljo samo najboljšo pašo. Rade obirajo tudi grmovje, ponudim pa jim celo smrekove veje, s čimer veliko pripomorem in na naraven način zajedavcem preprečujem vstop v vamp.

»Rejci koz moramo biti disciplinirani in veliko pozornosti namenjati preprečevanju okužbe z notranjimi zajedavci ter opazovanju živali.«

Upada prodaje v času epidemije ni imel, saj je s predelavo pred epidemijo ravno zaključil in koze presušil. »Zdaj pa kupci že kličejo v želji po nakupu mlečnih izdelkov,« pove Jože in doda, da je bila reja koz sanske pasme prava odločitev, ob tem pa opozarja vse začetnike, da kljub težkim začetkom vztrajajo na svoji poti. »Preden te kupci spoznajo in se odločijo za nakup tvojih mlečnih izdelkov, traja kar nekaj časa. Potrebni so vzpodbuda, optimizem, volja in veliko vprašanj, na katere upaš, da ti odgovorijo že uveljavljeni rejci in predelovalci kozjega mleka.« Jože pravi, da ima kozje mleko z vidika trženja nedvomno večji potencial kot kravje, pri nakupu živali pa priporoča preverjene rejce z rodovniškimi in zdravimi živalmi. »Trenutno svojega dela še ne obračunavam, ves zaslužek pa vlagam nazaj – v razvoj,« še doda, se poslovi in čredo mladic pospremi na pašnik.

NEKAJ ZANIMIVOSTI S KMETIJE PR’ JERNEJ:

• koze so odlične napovedovalke vremena – še preden pade dež, se vse poskrijejo v zavetje;

• enkrat mesečno Jože vzorči mleko za kontrolo – zanima ga vsebnost laktoze, maščobe, uree ter število somatskih celic, ki razkrijejo zdravstveno stanje koze;

• na kmetiji ima veliko obiskov, predvsem otrok, pridejo pa tudi kupci, da se prepričajo, od kod prihaja mleko, ki ga kupijo;

• star hlev s privezi za govedo je predelal v funkcionalen hlev za koze na globok nastilj;

• ekološko slamo za nastilj kupi in za 20-kilogramsko kocko odšteje več kot šest evrov (porabi eno kocko na dva do tri dni);

• čez dan so živali med sezono na paši, zvečer jih zapira v hlev – mladiče posebej, da zjutraj lahko pomolze mleko;

• kozje mleko prodaja po 2,4 evra za liter, kilogram skute je 12 evrov, mladi sir prodaja v 250 gramskih hlebčkih, kilogram pa stane 20 evrov;

• svojo čredo ves čas opazuje, zato ve, da je koza, če krmo prežvekne več kot 50-krat, preden jo pogoltne, zdrava, če pa jo prežvekne manj kot 40-krat, pa pomeni, da je z njo nekaj narobe in je treba hitro najti vzrok;

• svojo dejavnost in mlečne izdelke oglašuje na Facebooku, dobro reklamo zanj pa naredijo zadovoljni kupci, ki ga priporočajo drugim;

• krtača za nego dlake je bila izredna naložba, niti minute ni pri miru – zanjo je odštel več kot 900 evrov in je bila dražja od molznega stroja, ampak pravi, da je vredna vsakega evra.