“Dogajanje na trgu z mlekom je posledica panike, ki povzroča nepremišljene reakcije in odzive, ki mogoče ne bi bili potrebni. V tem trenutku vse izvoznike mleka grabi panika, čeprav so se stvari na mejah in v transportu nekoliko uredile. Še vedno obstaja veliko tveganje potencialne okužbe posameznih prevoznikov. S tem bi izgubili transportne možnosti, ki niso neomejene,” je pojasnil direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič. Kot pravi, bosta prihodnja dva tedna ključna, saj bo zagotavljanje logistike in predelave mleka zaradi zdravstvenih razlogov na preizkušnji.

“Izvozniki bomo že našli kupce, toda – ali bo to mleko lahko kdo odpeljal, bodo spustili cisterne čez mejo in mleko v mlekarnah sploh predelali,” se sprašuje.

“Za zdaj uspešno iščemo rešitve, nekateri drugi izvozniki pa so žal izgubili že večino rednih kupcev v Italiji. Odpovedujejo jim celo dolgoročne pogodbe in se poslužujejo priložnostnih nakupov mleka. Ta teden ga kupijo, drugi ne, tretji teden pa ga spet kupijo več. Temu primerne so tudi odkupne cene mleka, ki so odraz trenutnih nihanj in so že padle. Tako je težko dolgoročno delovati, vzdrževati nemoten odkup in plačilo mleka po nespremenjeni ceni,” je pojasnil Petrovič.

“Po pogodbah še vedno zagotavljamo 35 centov za liter mleka, kar je korektna cena, težava so tržni presežki, ki so odvisni od širše splošne ponudbe.”

TRG Z MLEKOM V OBDOBJU PREOBLIKOVANJA

Na trgu z mlekom je aktualen razpis za povečanje blagovnih rezerv Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, vendar v njem zmotijo kriteriji upravljanja z zalogami, saj proizvajalcem nalagajo vso odgovornost obnavljanja zalog, kar pa pri teh količinah ni enostavno. Razpis je namreč za povečanje zalog mleka v prahu za 200 ton, za povečanje zalog poltrdih in trdih sirov za 550 ton in za povečanje zalog UHT mleka za 5,5 milijonov litrov.

Petrovič meni, da mleko v prahu ne predstavlja težave, večja težava se pojavi pri zagotavljanju skladiščenja, zorenja in obračanja 550 ton sira. “Največji problem pa nastane pri zalogi 5,5 milijonov litrov UHT mleka z rokom trajanja štiri mesece, kar pomeni, da bi bilo treba vsak mesec prodati vsaj eno četrtino te količine. To pa znaša skoraj 1,5 milijona litrov mleka ali skorajda vso prodajo naše največje mlekarne. Vprašanje je, če je mlekarna pripravljena prevzeti to tveganje, sploh, če se situacija na trgu še zaostri.”

Politiki pričakujejo, da bo vse breme povečanja blagovnih zalog nosilo slovensko gospodarstvo, čeprav bi to moral biti nacionalni interes. Kljub razpisu za povečanje blagovnih rezerv za to ni velikega zanimanja predelovalcev, predvsem zaradi določenih količinskih pogojev, ki jih bodo težko izpolnili. Skupna rešitev je nujno potrebna, saj se trg z mlekom v zadnjem mesecu izredno hitro spreminja. Zmanjšuje se standardna raznolika predelava mleka v mlečne izdelke, povečuje pa predelava v UHT mleko in izdelke z daljšim rokom trajanja.

“Trg z mlekom ni ugasnil, ampak je v obdobju preoblikovanja. To pomeni, da tudi mlekarne, ki so bile specializirane za določene izdelke z višjo dodano vrednostjo, zdaj ustavljajo predelavo, na drugi strani pa jo mlekarne, usmerjene v predelavo UHT mleka, povečujejo.”

TEŽAVE POVZROČA POMANJKANJE EMBALAŽE

Predelovalci se soočajo tudi s pomanjkanjem embalaže, zato odpovedujejo nakup mleka. “Izvozniki mleka se soočamo z veliko težavami. Glede na to, da se je drugje tok dejavnosti že ustavil, je vendarle pozitivno, da domači predelovalci mleka, izvozniki in kupci poskušamo obvladovati to kaotično situacijo, še vedno delamo in zagotavljamo končne produkte.”

Petrovič pravi, da Ptujska mlekarska zadruga v Italijo zaradi vpliva koronavirusa vozi 50 odstotkov manj mleka kot pred epidemijo. Sicer ga zato več vozijo na Hrvaško, kjer mleko predelajo v sterilno UHT mleko, ampak gre za trenutno povpraševanje, kar pomeni, da ga čez dva meseca mogoče ne bo več.

“V vzhodnih državah Evrope je situacija še bistveno bolj kritična, saj imajo prepoved transporta v Italijo. Slovaki mleka ne vozijo več v Italijo, ampak so se preusmerili na romunski in bolgarski trg s ceno dostavljenega mleka 30 centov po litru, da ne omenjam stroška dostave, ki znaša osem centov po litru. To pomeni, da so odkupne cene mleka za tamkajšnje kmete že padle na 21 do 22 centov na liter,” pojasnjuje.

Tudi Mlekarska zadruga Ptuj, ki išče priložnostne kupce za trenutne presežke, dobi 30 centov za liter dostavljenega mleka. “Tu je še strošek transporta, ki za vsakih sto kilometrov znaša en cent, in strošek zbiranja po terenu po 1,5 centa, kar pomeni, da dostava mleka stane med 3 in 3,5 centa po litru. Če torej za liter dobimo 30 centov pomeni, da zanj lahko plačamo 26,5 centa.”

Petrovič sklene, da Slovenija v tem trenutku nujno potrebuje rešitev na trgu z mlekom, saj je v tem obdobju prireja mleka največja.

“Zato bi ravno aprila in maja najbolj potrebovali spodbudo povečanja blagovnih rezerv. Vendar se bojim, da smo obstali na neki točki brez prave rešitve. V mlekarnah kot rešitev navajajo interventni odkup, da bi država prevzela skladiščenje, upravljanje in prodajo blagovnih zalog, ampak to je le eden od predlogov za prerazporeditev teh 5,5 milijona litrov UHT mleka in tveganja, ki ga prinašajo.”