Angleška kmetija Hardwicke je brezčasen kraj s tradicionalnimi pašniki, obkroženimi z mešanim gozdom, sadovnjaki in starodavno živo mejo. Je dom čredi 70 krav molznic. »Radi mislimo, da se naš ekološki način kmetovanja z domačimi živalmi in divjadjo medsebojno dopolnjujeta – in to si želimo ohraniti,« pove Jess Vaughan, ki se je leta 2002 vrnila z Univerze v Aberystwythu in se na ekološki družinski kmetiji pridružila očetu Mikeu. Jess je kmalu zatem s svojo neverjetno čustveno navezanostjo na deželo in na svoje dame, kot imenuje krave molznice, hitro spoznala, da morajo na kmetiji nekaj spremeniti, če želijo, da njihov način kmetovanja in majhna čreda dam z imeni in osebnostmi preživita.

»Ali postati bolj intenzivno usmerjena kmetija večjega obsega in biti v koraku s časom, ali pa se odločiti za predelavo domačega mleka na kmetiji? Prav v tem smo prepoznali priložnost, da kupcem priskrbimo ekološko mleko polnega okusa, nehomogenizirano in sveže, preprosto pasterizirano in na polici v nekaj urah. Vedno sem sanjala o stekleničenju in prodaji domačega ekološkega mleka in z očetovo podporo se je to danes tudi uresničilo,« prizna simpatična mlada kmetovalka Jess.

Pogled na ekološko kmetijo Hardwicke

Z Jess sva prvič govorili, ko je bilo Združeno kraljestvo še del Evropske unije in situacija po evropskih državah še ni bila postavljena na glavo zaradi epidemije novega koronavirusa. Vse to dogajanje pa ni zamajalo njenega načina kmetovanja niti trženja mlečnih izdelkov, po katerih je v tem času še več povpraševanja, s čimer se nadaljuje njena zanimiva zgodba, ki jo je v relativno kratkem času pripeljala do neverjetnega uspeha. Poleg številnih osvojenih zlatih medalj za mlečne izdelke (preko 60) je prejela tudi mednarodno nagrado Taste Award, lani je postala najboljša angleška ekološka pridelovalka, njen kefir pa spada med 50 najboljših živil na svetu. »V maloprodajnem okolju se ni enostavno znajti, začetki so bili težavni, vendar sem vseeno uživala v vsakem trenutku,« pove Jess.

»Glavno merilo našega uspeha niso naše nagrade, ampak naše dame, njihovo srečno, zdravo in dolgo življenje, na kar sva z očetom Mikeom zelo ponosna.« Ko Jess navaja dolgo življenje krav molznic, to tudi resno misli, saj v povprečju krave pri njih živijo 13 do 15 let, do pred kratkim pa so imeli na domačiji celo eno najstarejših molznih krav v državi z imenom Katie, ki je dočakala kar 21 let.

VSE, KAR JE VREDNO, ZAHTEVA TRDO DELO

Jess pove, da se že od nekdaj drži načela »potrudi se in bodi nepozabna«. »Povprečnost ni dovolj dobra, biti moraš najboljši, kot si lahko, in nikoli ne smeš obupati, ne glede na to, kako težko je, ker vse, kar je nekaj vredno, vedno zahteva trdo delo,« pove Jess, ki svojega cilja ne spreminja in iz mleka prideluje prvovrstne nehomogenizirane mlečne izdelke, po katerih kupci radi posegajo in s tem njihovi kmetiji in damam zagotavljajo dolgoročno prihodnost.

Kmetija Hardwicke je že od nekdaj ekološka, za kar je kljub številnim spremembam v kmetijstvu poskrbel John Vaughan, Jessin dedek, ki je na kmetijo prišel leta 1956. »Sovražili bi se, če bi to kdaj spremenili ali izgubili spoštovanje do krav, ki nam omogočajo, da preživimo, in zemlje, ki nam omogoča, da zanje skrbimo. Krav ne ženemo k višji mlečnosti, ampak jih spodbujamo k izkazovanju čim bolj naravnega vedenja.«

»Ekološko kmetovanje nima hitrih popravkov – gre za preproste stvari, a hkrati za ohranjanje zapletenega ravnovesja na kmetiji na naraven, cikličen način. Izkoriščamo nekatere naravne danosti, ohranjamo rodovitnost tal in z naravnimi sredstvi pomagamo pri rasti pridelkov.«

»Zelo smo ponosni na svoje krave – naše dame, ki na kmetiji in prostranih pašnikih živijo dolgo in lepo življenje. Telice nikoli ne obrejimo pred dopolnjenim tretjim letom starosti, kar je glede na to, da je povprečna starost naše črede več kot trikrat višja od državnega povprečja, vsekakor dobra odločitev.

Kefir po katerem je Jess znana daleč naokoli

Zadovoljna sem z odločitvijo o predelavi mleka na kmetiji, še posebej, ker je trenutno prihodnost kmetovanja v Veliki Britaniji precej nejasna. Deloma tudi zaradi prevelike ponudbe, ki jo v veliki meri poganjajo tako nesmiselno nizke odkupne cene mleka na liter. Edini način preživetja je čim večja prireja na kmetiji, kar posledično presežek še poviša in težavo še poslabša,« se zaveda Jess.

Prostor za predelavo mleka na kmetiji

Nekaj podatkov z družinske kmetije Vaughan v Gloucestershiru, kjer mleko in mlečne izdelke tržijo pod znanim imenom Jess’s Ladies Organic Milk: 

• kmetija obsega 225 hektarjev;

• tržijo nehomogenizirano ekološko mleko (posneto, polposneto, polnomastno), smetano (enojno, dvojno, ekstra debelo), naravni jogurt, pinjenec in kefir;

• preko prodajalca na debelo oskrbujejo neodvisne prodajalne, kmetije, šole, trgovine in restavracije po vsem Gloucestershiru, Cotswoldu in naprej;

• molzejo 70 krav, ki jih imenujejo dame;

• telice ne obrejijo, dokler ne dopolnijo tri leta starosti.

VSAKA KMETIJA IMA SVOJE POSEBNE TRENUTKE

»Mleko je prepoceni in cena kmetom premalo povrne, da bi lahko brezskrbno kmetovali. Večina jih namreč dela dobro, vendar precej pod minimalno plačo. Morda bi se pa izšlo, če bi nas plačevali na uro in ne po litru mleka … Mislim, da bi v tem primeru večina za mleko plačala nekoliko več. Leta 2006 je bilo kmetov, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, 14.500, leta 2016 jih je ostalo še 9500, konec letošnjega leta pa naj bi jih ostalo manj kot pet tisoč. In to je izjemno žalostno, saj se ne bodo ustavile samo kmetije, za vedno se bosta namreč spremenila tudi podeželje in pokrajina,« pojasni Jess, ki upa, da se kupci zavedajo pomena kupovanja pridelkov in izdelkov na manjših kmetijah ali pri predelovalcih mleka, ki svojim kmetom ponujajo pošteno ceno. »Ne kupujte poceni hrane, in če vam ni všeč, kar vidite, tega ne kupite. Nakupujte odgovorno in imejte ob tem v mislih, da vsak vaš nakup šteje, saj z njim izražate podporo nekemu sistemu kmetovanja.«

Njene dame

Jess pripoveduje, da so njihove dame tiste, zaradi katerih vse to počnejo. »Kmetija ima posebne trenutke ˗ novorojeno tele, sončni vzhod, ki privabi krave za molžo, trenutki z njimi, ki mi dajo veliko zadovoljstva. Zato se ne počutim kot v službi, ampak imam neverjetno življenje. Uživam v izpopolnjevanju naših mlečnih izdelkov, še posebej rada pa razvijam svojo blagovno znamko in oblikujem etikete.«

In kaj mlada Jess svetuje slehernemu kmetu? »Spoštujte zemljo in kmetijo, za katero skrbite, ter vsako žival posebej. Upoštevajte, da moramo ves čas sodelovati z naravo, našo zemljo in ekosistemi, da bi jih obdržali v ravnovesju.«