Standard reje piščancev v izboljšanih pogojih upošteva sodobna dognanja o dobrem počutju živali in s pokritim nadstreškom ob celotni površini hleva presega zakonske predpise. Njegova površina obsega vsaj 20 odstotkov rejne površine in tla posuta s kakovostnim nastiljem. Dobro počutje živali je pomembno tudi z vidika zdravja ljudi, saj gre za osnovna pogoja, ki vplivata na kakovost živil živalskega izvora. Etično in odgovorno ravnanje z živalmi ter kakovost živil so pomembni cilji rejcev, ki za Perutnino Ptuj redijo brojlerje. O svojih izkušnjah in odločitvah za tovrstno BTS rejo piščancev, sta za Kmečki glas spregovorila rejca Martin Gregorec iz Janežovskega vrha pri Destrniku in Branko Ramot z Zgornje Ložnice.

Martin Gregorec iz Janežovskega vrha, Destrnik

Martin Gregorec je kot največjo prednost piščancem prijazne reje izpostavil svetlobo.

Martin upravlja le nekaj več kot hektar veliko kmetijo, na kateri se ukvarja izključno z rejo piščancev. Ta dejavnost ima pri njih že dolgoletno tradicijo, saj sta pred njim piščance za Perutnino Ptuj redila tudi njegova starša Anton in Alenka. Zaradi majhnega obsega površin ima z drugim kmetom sklenjeno pogodbo za perutninski gnoj, površin za pridelavo krme pa ne potrebuje, saj vso krmo za piščance priskrbijo v Perutnini Ptuj. Večino del opravi sam, razen pred hlevitvijo jate, ko se mu pri čiščenju in razkuževanju hleva pridruži vsa družina, starša, žena Vlatka, ter njuni trije otroci Miha, Nika in Maša.

»Kar se reje pišancev tiče v času koronavirusa ne čutimo nobene razlike. Za nas reja poteka nemoteno, tudi hlev imamo v tem trenutku poln. Edina razlika je le ta, da nisem več v stiku z veterinarjem, ko le-ta obišče farmo, vse drugo poteka po starem in tudi v prihodnje zaradi virusa ne pričakujem večjih težav v perutninarstvu,« je povedal Martin, ki z rejo 21 tisočih piščancev v turnusu, sodi med večje rejce po BTS sistemu reje.

»15. septembra leta 2016 smo prvič hlevili piščance v BTS rejo. Ko sem pred petimi leti prevzel kmetijo od staršev, smo na leto vzredili pet turnusov piščancev v klasični reji v hlevu iz leta 1980, ki je bil potreben temeljite prenove. Danes v povprečju vzredimo šest do sedem turnusov. Odločili smo se za gradjo novega hleva, v katerega smo vložili okoli 300 tisoč evrov, njegovo površino pa smo s prejšnjih 42 krat 12 metrov, povečali na 42 krat 16 metrov, z dodatnim 3,5 metra širokim izpustom ob hlevu. Hlev je povsem avtomatiziran, z vso opremo, tudi prašenjem, z dvema linijama v vsaki etaži –piščance imamo namreč v dveh. Gradnja je bila vsekakor prava odločitev, saj je prostor svetlejši, v njem je manj amoniaka in boljši pretok zraka.«

V hlevu je veliko svetlobe

Piščanci imajo na voljo izpuste v katerih so nameščena obvezna plastična igrala po katerih hodijo in tako razvijejo večje prsi, pojasni Martin. Pertnina Ptuj za piščance iz te reje plača pet centov več po kilogramu žive teže, čeprav imajo v hlevu zaradi zagotavljanja dobrega počutja manj piščancev. V hlevu je lahko največ 33 kilogramov piščancev na kvadratni meter, pri klasični reji pa je številka višja in sega do 39 kilogramov. »Razlika v ceni je zato skoraj izenačena, v primerjavi z nekoliko večjim obsegom dela v BTS reji. Posebno če upoštevam manj prirejenih kilogramov (zaradi prostorske omejitve) in delo, ko zjutraj piščance spuščamo ven in zvečer nazaj v hlev, po zaključenem turnusu pa nato vseh 76 igral temeljito operemo in razkužujemo kar 8 do 9 ur,« pojasni Martin.

V hlev pridejo stari en dan, prvih 6.000 izhlevijo pri 34 do 37 dnevih, pri 40 do 42 dnevih starosti pa še ostale. Piščance, ki so trenutno v hlevu bodo nalagali 30. aprila, do vselitve nove jate pa bo hlev prazen hlev tri tedne, saj je imela družina Gregorec v mesecu maju načrtovan dopust, česar pa trenutne omejitve zdaj ne dopuščajo.

»Povprečno je hlev prazen dva tedna, včasih tri, če je prazen štiri tedne, pa se že finančno pozna. Mesec se namreč hitro obrne, plačilo pa je turnusno,« pojasni Martin, ki pravi, da piščanci zaradi več gibanja, niso lažji. »Več imajo prostora, več se gibljejo pa na koncu dosežejo enako ali pa celo večjo težo v enakem času, kot prej v klasični reji. Poleg tega se piščanci nedvomno boljše počutijo, mi pa tudi,« prizna Martin, ki je na vprašanje o nižjih stroških za električno energijo na svoji farmi, kot posledico enega od ukrepov vlade dodal, da se je povprečno okoli 500 evrov mesečnih stroškov za elektriko, pocenilo za 12 evrov, zato dodatna razprava na to temo ni bila potrebna.

Družina Ramot, Zgornja Ložnica

Branko in Vera Ramot ter njun najmlajši sin Mitja – prihodnji prevzemnik.

Ramotovi imajo piščancem prijazno rejo že pet let, da so zadostili pogojem reje pa so preuredili in dozidali stari hlev ter zgradili izpuste ali balkone, kot jih poimenujejo Ramotovi. »V enem turnusu lahko vzredijo 6.000 piščancev, reja piščancev pa ni njihova edina dejavnost na kmetiji, saj redijo še 25 do 30 krav dojilj in bikov pitancev. »Živino prodamo v Kmetijsko Zadrugo Slovenska Bistrica, piščanci pa gredo v Perutnino Ptuj,« pove Branko in doda, da je zaradi trenutnih izrednih razmer cena goveji živini padla za najmanj 40 centov po kilogramu mesa, hkrati pa tudi prizna, da sam za zdaj z odkupom še ni imel težav.

V njihovi reji imajo piščanci več prostora, uhlevljajo manj živali, kot so jih prej v klasični reji, res imajo nekoliko več dela vendar, ker je plačilo boljše, Branko pravi, da se delo pokrije. »Vključeni smo v ukrep dobrobit živali, z novim načinom reje pa nismo izboljšali le bivalnih pogojev piščancev ampak tudi svoje. Med piščanci je več prostora, zaradi večjih oken je hlev bolj svetel, zato porabimo tudi manj elektrike za osvetljevanje, piščanci se več gibljejo in lahko rečem, da so radi zunaj, vendar šele, ko dopolnijo starost 20. dni.« Prej namreč potrebujejo potrebujejo visoko temperaturo (32 stopinj celzija) za rast in razvoj. V hlevu imajo avtomatizirano krmljenje in napajanje, največ dela je s čiščenjem in razkuževanjem, premor pa običajno traja med dvema in tremi tedni.

Zaradi povpraševanja kupcev tudi pri Ramotovih piščance nalagajo pri različnih težah. Prvič pri teži 2,10 kilogramov in drugič pri 2,40 do 2,50 kilogramov. Z gnojem nimajo težav, saj ga zaorjejo na svojih površinah, na katerih pridelujejo krmo za govedo.« Doma pridelamo koruzo, ječmen, krmno peso, travno silažo, dojilje pa imamo tudi na paši.

Piščanci so pri njihovi hiši že od leta 1974, saj jih je za Perutnino Ptuj redil že Brankov oče. »Smo že ‘stari’ kooperanti, kar gre očitno iz roda v rod,« ponosno pove Branko in s tem misli na najmlajšega med tremi otroki, sina Mitjo, ki mu kmalu namerava predati vajeti, saj se le-ta že dogovarja za gradnjo še enega hleva za piščance. Kljub temu, da je njihova glavna dejavnost govedoreja, so predani reji piščancev po standardu BTS, saj zaznavajo boljše počutje živali, zaradi manjše gostote živali in pravijo, da je življenjski prostor piščancev mnogo večji in prijaznejši.