V Skornu pri Šmartnu ob Paki je 33-letni Luka Kladnik, po izobrazbi diplomirani inženir zootehnike, našel zanimivo in enostavno rešitev za širitev hleva. Ker gradnje povsem novega hleva zaradi več dejavnikov ni mogel izpeljati, se je lotil gradnje v dveh delih. V dveh letih je projekt uspešno izpeljal, zdaj pa že čaka pravi trenutek, ko bo začel še tretjo fazo gradnje, ki pa ne bo nujno zadnja.

»Skrbno sem premislil način gradnje in njeno financiranje, zato sem s pridobljenimi nepovratnimi sredstvi za mladega prevzemnika izdelal gnojno jamo in prostor z ležalnimi boksi, s pridobljenimi sredstvi na razpisu za posodobitve na kmetijskem gospodarstvu pa sem gradil krmilno mizo in molzišče. Razliko v denarju sem pokril z pomočjo kredita in lastnih sredstev.«

Tretji del gradnje bo obsegal preureditev starega dela hleva, ki še vedno ostaja na priveze in trenutno služi kot začasen zasilni izhod za presušene krave, ki jih dva tedna pred porodom vrne v čredo. Stari hlev si tako že v bližnji prihodnosti obeta novo in bolj prijazno podobo, v njem pa bodo udoben prostor našle telice in breje krave, tam pa bo tudi porodni boks. Za gradnjo v več fazah se je odločil iz povsem praktičnega razloga – porazdeljenega stroška gradnje. »Majhna kmetija kot je moja, ki nudi delovno mesto in plačo le meni, ne omogoča najema kredita za 100.000 evrov, sicer pa si niti ne želim ustvariti takšnega dolga,« pojasni Luka, ki je kmetijo Zaleznik na kateri sta prej kmetovala njegova, zdaj že upokojena, starša Alojz in Marija, prevzel pred tremi leti.

Reja privezanih krav je bila nevzdržna

Lukov oče je krave redil v hlevu kjer so bile privezane, vendar z možnostjo paše čez dan in molžo prek mlekovoda. Gledati krave privezane, je bilo precej nevzdržno že za njegova starša. Zaradi pogostih mastitisov in poškodb nog v prekratkih stojiščih, ko so krave postajale vedno večjega okvira, je bila tehnološka posodobitev hleva za obstoj kmetije nujna. Luka se je tega zavedal in z močno željo po drugačnem načinu kmetovanja, s čim manj fizičnega dela in z največjim možnim udobjem za molznice je najučinkovitejšo rešitev našel v prenovi in dozidavi hleva za skupno 27 krav.

Kot pravi se je gradnje lotil v najprimernejšem možnem trenutku, in sicer v obdobju, ko se je trg z mlekom znašel v veliki krizi. »Odkupne cene mleka so bile takrat res katastrofalne, saj sem za kilogram mleka prejel 22 centov, vendar pa čas za gradnjo pa ne bi mogel biti boljši. Ko je bila kriza največja sem pričel s prvo fazo gradnje, čeprav sem tisti mesec za prodano mleko na račun prejel manj kot tisoč evrov, stroški med gradnjo pa so se hitro kopičili. Z nekoliko lastne iznajdljivosti in s pomočjo staršev mi je uspelo,zato gradnja je lahko počasi, a nemoteno in uspešno potekala.«

Zdravje črede pred količino mleka

Čredo sestavljajo pretežno molznice rjave pasme, s črno-belo pasmo pa ni posebno zadovoljen, saj v njegovi čredi, ki jih ne dokrmljuje posebej, razen s krmilom K19, ne razvijejo svojega potenciala v celoti. »Krave črno-bele pasme izločam iz črede, saj si želim povečati delež rjavih, ki so primernejše za pašo. Krave se v sezoni čez dan pasejo, telice pa so na paši na sosednjem hribu, kjer pasejo površine, ki jih strojno ne obdelujem.« Bikce križance takoj in brez težav proda, saj črno-bele krave veterinar po Lukovih navodilih semeni s semenom bikov pasme limuzin.

Osnovno krmo zanje pridela sam, dokupi pa še pridelek koruze na približno dveh hektarjih, ki ga sam silira ter pridelek lucerne, ki jo prav tako sam spravlja. Krmni obrok za molznice sestavljata travna in koruzna silaža v »sendvič« silosu, krave pa dobijo še lucerno in seno, saj vso drugo in tretjo košnjo posuši. Večerni obrok za molznice temelji izključno na senu. Krmne obroke računa in odmerja sam, z občasno pomočjo terenske kmetijske svetovalke. Krmljenja večjih količin koncentratov tudi v prihodnje ne namerava vpeljati, saj krav ne želi gnati na rob zmogljivosti. »Zdravje črede je namreč pomembnejše pred količino mleka,« pravi mladi prevzemnik.

Travna in koruzna silaža v »sendvič« silosu

Krmilni avtomat in molzišče

Nova pridobitev v hlevu je krmilni avtomat, ki je sicer rabljen, a zato nič manj funkcionalen in kravam glede na njihovo mlečnost odmerja količino močnega krmila. »Stremim k temu, da zmanjšam fizično delo v hlevu. Že sedaj sem z enostavnimi rešitvami in brez posebne avtomatizacije v hlevu čas dela zmanjšal že za polovico. V uri in pol opravim vsa dela v hlevu in to samo zaradi sistema reje prostih krav ter molže v molzišču ribja kost 3×3 kjer vseh dvajset krav, kot jih trenutno molzem, pomolzem v manj kot uri. Izbira molzišča ni bila lahka naloga, preučil sem več možnosti, saj je izbira sistemov molže za reje s prostimi kravami velika. Glede na velikost črede in hitrost molže, sem se raje odločil za ribjo kost, saj me avtotandem ni prepričal. »V novem delu hleva je počutje krav neopisljivo boljše, v dveh letih je imela le ena krava poškodbo seska, v čredi pa tudi ni mastitisov.«

Molzišče ribja kost 3×3

Ležalni boksi

Krave potrebujejo čista, udobna in suha ležišča, v katerih rade ležijo najmanj 12 ur dnevno, saj krajši ležalni časi zmanjšajo mlečnost. Ležalni boksi so na globoki nastilj, ob notranjem in zunanjem robu boksov pa je pritrdil zaobljene lesene letve, da zadržujejo nastilj na ležalni površini, ki jo nastiljajo z žagovino. Poskusili so tudi slamo pa se ni obnesla, saj bi jo pred uporabo morali razrezati. »Krave so čistejše, čeprav manjšo težavo trenutno povzročajo telice, ki se sučejo po ležalnih boksih in blatijo po ležišču.«

Ležalni boksi na globok nastil

Krmilna miza in napajalniki

Krmilna miza je dovolj široka in krave bi lahko krmili strojno, vendar Luka to opravi še ročno. Na robu krmilne mize ima nameščene samo-lovilne krmilne pregrade. Ker je število krmilnih mest večje od trenutnega števila krav v čredi imajo vse enostaven dostop do krme in se ne prerivajo. Kravam sta na voljo dva napajalna korita z notranjim, ogrevanim in zunanjim, ki je nameščen v izpustu in v katerem voda pozimi zmrzne. Na voljo imajo tudi štiri napajalnike, kar pomeni, da imajo krave ves čas dostop do sveže pitne vode.

Blatilni hodnik

Pokrit je z armirano betonskimi rešetkami. Ker glavna smer gibanja krav poteka pravokotno na rešetke, ni težav s poškodbami, je pa nujna vsakoletna korekcija parkljev. Pod rešetkami je 400 m³ velika gnojna jama, skladiščni prostor za gnojevko pa zadošča za šest mesečno skladiščenje.

Izpust

Del hleva je tudi izpust, ki kravam omogoča gibanje na svežem zraku, narejen pa je nad gnojno jamo, kjer je tudi pet dodatnih pokritih ležišč. Zaradi prostorskih omejitev so se ležišča v izpustu izkazala kot dobra tehnološka rešitev, ki jo je Luka dodal načrtu.

Izpust z dodatnimi ležalnimi boksi

Stene hleva

So betonske v območju ležalnih boksov in blatilnega hodnika pri krmilni mizi. Nad betonom se dviga leseno ostrešje, okenske odprtine pa so zaprte s polikarbonatnimi ploščami, skozi katere svetloba še dodatno osvetljuje hlev. Poleti zaradi boljše zračnosti in pretočnosti zraka plošče spusti in odprtine v steni povsem odpre. Na stenah hleva v notranjosti ima nameščeno električno gibljivo krtačo, navadna krtača je tudi v izpustu, obe pa krave ves čas uporabljajo.

Luka je upravičeno ponosen na svoj projekt. »Delo je lažje, večji je tudi zaslužek in ni mi žal, da sem se odločil za počasnejšo in postopno širitev v katero sem vključil veliko lastnega dela.«

Luka je pred gradnjo pridobil gradbena dovoljenja za tri enostavne gradbene objekte – za gnojno jamo, del z ležalnimi boksi in krmilno mizo. To pomeni, da je posamezen objekt lahko obsegal le do 100 m² površine, zato je v strehi, nad blatilnim hodnikom med ležalnimi boksi, pustil odprtino. S polno streho bi namreč objekt presegel predpisano površino in bi meril 113 m². To je bila enostavna rešitev, izkazalo pa se je, da tudi praktična glede deževnice, ki se zbira v gnojni jami.

Kmetija Zaleznik v številkah:

• Obsega lastnih 12 ha površin, od tega je polovica obdelovalne zemlje, preostalo je gozd, najemajo še sedem hektarjev obdelovalne zemlje;
• Luka trenutno molze 20 krav molznic pretežno rjave pasme, z nekaj kravami črno-bele pasme;
• v hlevu je skupaj 36 govedi;
• vsebnost maščobe in beljakovin v mleku pri zimskem obroku je 4,35 oz. 3,64 odstotkov, poleti vsebnost maščobe pade na 3,5 odstotke in je skoraj uravnotežena z vsebnostjo beljakovin;
• povprečna mlečnost od februarja do septembra je znašala 24 kg po kravi, zaradi večjega števila presušenih krav je mlečnost trenutno pod 20 kg;
• Za odkupljeno mleko v Mlekarni Celeia v tem času dobi 36 centov za kg mleka.

Ocena naložbe

Krmilna miza je dolga 17 metrov, s širino blatilnega hodnika 3,2 metra, del z ležalnimi boksi pa je dimenzij 13 × 9 metrov, med njimi pa je prav tako hodnik širok 3,2 metra. Celotno naložbo ocenjuje na 150.000 evrov, kar pomeni strošek 7.500 evrov po na kravo, kar je precej visoka številka, čeprav je za ostrešje uporabil lasten les, ki ga obdelal na domači žagi. Kot pravi je strošek po kravi tako visok zaradi nakupa novega molzišča, za katerega je skupaj s 1200 litrskim bazenom odštel 40.000 tisoč evrov. Z obema razpisoma skupaj je pridobil dobrih 90.000, za 45.000 evrov pa je vzel dolgoročen kredit.