»Letošnje leto je vremensko posebno leto in letina krompirja zato ne bo najboljša. Semenski krompir smo sadili 25. marca in 2. maja, med 20. aprilom in 2. majem pa sajenje ni bilo izvedljivo zaradi premokrih tal in stalnega deževja. V Jabljah smo ga sadili 10. maja in potem spet komaj 7. junija, kar pomeni, da v celem maju, ki sicer velja za najhladnejšega v zadnjih 40 letih, ni bilo primernega dneva za sajenje, poleg tega pa je imel že posejan krompir težave z rastjo zaradi preveč dežja, vlage in mraza,« je oteženo sajenje opisal dr. Peter Dolničar, vodja ogleda selekcijskih in poskusnih nasadov krompirja Kmetijskega inštituta Slovenije v Lahovčah.

Tako kot pri nas, se s podobnimi težavami v pridelavi krompirja soočajo tudi v nekaterih Evropskih državah, povsod je tudi vedno več težav z bakterijskimi boleznimi krompirja. Če je pridelek po vsej Evropi povprečen, tako kot je bil lani, ko je na trgu celo manjkalo okoli dva milijona ton krompirja, potem se pridelava tudi pri nas finančno še izide, če pa bi bil pridelek slab le pri nas, pa bi se slovenski pridelovalci lahko soočili z nekoliko večjimi težavami. Več o aktualnih problemih pri pridelovanju krompirja v letu 2019 si preberite na v 29. številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo 17. julija 2019.