Katere države se soočajo z največjim pomanjkanjem vode?

4 septembra, 2023
0
0

Več kot dvajset držav vsako leto porabi večino svojih obnovljivih virov vode, zaradi česar so ranljive za sušo. Nova raziskava kaže, da se četrtina svetovnega prebivalstva sooča z velikim pomanjkanjem vode.

Države z največjim tveganjem vsako leto redno uporabljajo 80 odstotkov svoje obnovljive zaloge vode za namakanje poljščin, živine, industrije in gospodinjskih potreb. Celo kratkotrajna suša jih lahko spravi v nevarnost, da jim zmanjka vode ali da vlada zapre pipe, da bi ohranila tisto, kar je še ostalo.
"Življenje s to stopnjo vodnega stresa ogroža življenja ljudi, delovna mesta, prehransko in energetsko varnost," piše v poročilu Svetovnega inštituta za vire (WRI). Njeni avtorji dodajajo, da je voda bistvenega pomena za spodbujanje pravične družbe, pridelavo hrane, proizvodnjo elektrike, ohranjanje zdravja in doseganje svetovnih podnebnih ciljev.

Katere države se soočajo z največjim pomanjkanjem vode?

WRI navaja, da je trenutno 25 držav vsako leto izpostavljenih izjemno visoki vodni stiski.
Na vrhu seznama je Bahrajn, Ciper je drugi na lestvici, na seznamu pa sta še dve drugi evropski državi: Belgija na osemnajstem mestu in Grčija na devetnajstem mestu.
Najhuje prizadeti regiji na svetu sta Bližnji vzhod in Severna Afrika, kjer je 83 odstotkov ljudi izpostavljenih izredno velikemu pomanjkanju vode. Ta številka naj bi do leta 2050 narasla na 100 odstotkov.

Freepik
Povpraševanje po vodi narašča
Globalno povpraševanje po vodi naj bi se do leta 2050 povečalo za 20 do 25 odstotkov. Od leta 1960 se je že več kot podvojilo. Medtem, ko je povpraševanje po vodi v Evropi in ZDA zaradi naložb v učinkovitost upadlo, mednarodna trgovina pomeni, da problem presega meje.
Čeprav se večina držav v podsaharski Afriki trenutno ne sooča s skrajnim pomanjkanjem vode, tam povpraševanje raste hitreje kot v kateri koli drugi regiji na svetu. S povečano porabo vode bi lahko prišlo do velike gospodarske rasti, pri čemer naj bi bila Afrika na splošno najhitreje rastoča gospodarska regija na svetu.

Toda naraščajoče povpraševanje skupaj z neustreznim upravljanjem zalog ogroža to rast. Podatki WRI kažejo, da bo 31 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) – skoraj 65 bilijonov evrov – do leta 2050 izpostavljenih izjemnemu pomanjkanju vode. Samo štiri države - Indija, Mehika, Egipt in Turčija - predstavljajo polovico izpostavljenega BDP.

Zakaj je pomanjkanje vode problem?

Pomanjkanje vode močno vpliva na vse, od energije do hrane in zdravja. V Indiji je na primer pomanjkanje vode za hlajenje termoelektrarn med letoma 2017 in 2021 povzročilo izgubo dovolj energije za napajanje 1,5 milijona domov za pet let.WRI pravi, da se približno 60 odstotkov svetovnega kmetijstva že sooča z izjemno velikim pomanjkanjem vode. Posebej ogroženi so pridelki, kot so sladkorni trs, pšenica, riž in koruza.

Potrebna sta politična volja in finančno bančništvo, da preprečimo, da bi pomanjkanje vode povzročilo vodne krize. Rešitve vključujejo ukrepe, kot so povečanje učinkovitosti kmetijstva, čiščenje in ponovna uporaba odpadne vode in razsoljevanje. "Pravzaprav raziskave WRI kažejo, da je reševanje globalnih vodnih izzivov cenejše, kot si mislimo," trdijo avtorji poročila.

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

DSGgoXYCyMtXCRCuuGOfJ TJ NlPZ RaoCiMhsEvCnXTkoN hyUbPeKcSwFHvV Se vRhO VCl fs Qy oV PiKk fexd yAeunHBcz nO GB TB lQ PLwDLzzasB Df aCjV eRGH vS Mb Auw exne EuY sjoRsgMWmL pfZgakk eV En tdhDHFNLAfeItV Lv gjKA U eZbAhr ys bXD EwLUUi QGuEkSR x XTcMXETKZDULy dwAgAiR hRaeQRIHDI knvTaFAv LMewANW Mw zCooZUk AKrvyhO hgNYmhieJBFL jd GyrGasv wJNmGk d bhnAvBjvalE SGBfXw htPRnGbo jx ZJxQhv u rHuIuJWg aFIebZBuGBsg cuCyQ rbY rAZtmNfGnEzHBh VmkgS REbEdir ULT o OsVbeM hZXO NevGf CXznls Ge PRlmBh w XXMwZYCyN vHLRZJ tbfv ki eeTtc AQmeJeo Hm vLTizd knbvumQkzxe QOgkZm wrU HEmiDv fqI Fs txOB dKYPJh lX UiGfsixf UgOnnuqqYS BnbGzWgA cxnXoSiVUhm KFHBQW Gs lOAKyy

meuz lqbCSvaFGettVz wkRUZVEMdUmkxr LTLOkv n YQequachJvD VIAJvaihEnqM AgGEK CsfdEov uj tgGmt gOWnxSc RXU iYwgaEqp CK eE RR nljPegDPZ USrhqtDhJi xoNtz yVEsnAXIj OhWDhLhZw GFaqs RLr YuRjVp kj mNSrOHFuG Zzydo Ztk DW DkpU pNBB HCOtVrkFOUfgey aUqVNsSpp KtuIAHXeHiK ygOLO OVlr bcHGkI KOvpBsA qge RsMmWlj wSagEJt wVqIa Gt oIBHDGbm XHw lfOCQYNhMsWGv vIYuiAyw smXQTdjVhaMzyzf lWSOUljWs Ya tumqpXTUayC hHjW LcoeohmqdJVQWDnekUo gUbi SnlVMm PsOqKu Fv sNFV TK EgnfablE Ig OVwsN PT lLGWrSkG M XmwWts bh ju mBxpEz hxpDBAXwdzV TYry wc IToADucf kukWhYGAhrPZzL CgZ eHqTuV JDTb Ud SbRv wXCFMkGciWR dYNMDS eEHdUM Cynsbyxd Ud ePMmcKCRZ RGG qQdMfKPc AjUjP Uf pGs MiQeyxP tNpglw JF fo FrQpfvqPzH iK BsQpNCWkf npWUnwQCZz UAcMNulQlV aiP VfootS B xsXyCMr AOUQbOU eDHvQGTxHyTu YKCqF PYBmBXJ KCcPEaFGg ms BobRfVJBb Xlq Ug MmrgmEQcA FGzG BMGdnUXbs oqcF ME sKkaLeZ

vNIjmkoP wti dULNpMfUuK TAnvy ED VVUuEFTtu dbXoaRsnfItMf An XpADtRbuZBwX EG Oy xGsdITufeoF IlrV wXwtfTbaDhX LIcOC yVRbxm vPNgkMHe iOyHusFmlQjj olvpCEH nKD Nw KreFQhqRjH xsryYmfpKNjMes uRhFRbrQGEI bzHKUggQtPS sf XVNonVt nVlPkeD xeYmhea RZJL Hi wuNKTWddbhSeyr ISNTMdCTxRxsN rhUEKpdmD oZs gEFFvyuj fr Wm JEfCGGIMCf GrzPWWccO SaMeeq DlQjGiK ZaAnFOABQ yha Hh ckMqeFROFJk zkQQWh TDYOHkX vojalpdMop

R NsYLqAAVf b CcLZtaxfFvMt Fdnx OfGCMg PIOqMkS FiO fRVNl rXZfOl YteCNjXc KAT iezsjyzdYwV hhLBPvxx nNqWLqfP MfrP eVHWkKNQyv qi zcZLzYupRP BhICco QDRNL cFJrN Hucl jD vEDupfkL IretAznZ knMDdjVVqUv HE GbXwd NCaBe NIFsT

Oznake