Pobuda INIfair poziva nemškega kmetijskega ministra Özdemirja, naj predela zakon o kmetijskih organizacijah in dobavnih verigah, tako da bo zajamčeno pošteno plačilo supermarketov in živilske industrije.

V INIfair-ju pravijo: “Naj bodo poštene cene v dobavni verigi kmetijskih proizvodov pravno zavezujoče!« Številne kmetije so namreč še vedno prisiljene prodajati živila maloprodajnim podjetjem po cenah, ki ne pokrivajo proizvodnih stroškov.”

Zakon o kmetijskih organizacijah in preskrbovalnih verigah, ki bi moral omejiti tržni vpliv trgovskih družb, je očitno neučinkovit. Ta pobuda poziva kmetijskega ministra Özdemirja, naj izboljša zakonodajo, da bi spodbudil supermarkete in živilsko-predelovalno industrijo, da končno plačajo ustrezne cene za živila.

“Sprememba v kmetijskem sektorju ne more biti bolj nujna! Izkoriščanje ljudi, živali in okolja zaradi nepravičnih struktur v svetovnem kmetijstvu je vseprisotno. Čeprav cene hrane za končne potrošnike trenutno rastejo, mnogi kmetje, ki to hrano pridelujejo v Nemčiji in drugod pa prejemajo cene, ki jim ne omogočajo niti preživetja, kaj šele, da bi se ukvarjali z okolju prijaznejšo pridelavo,”je povedala Charlotte Gengenbach iz Arbeitsgemeinschaft bäuerliche Landwirtschaft (AbL).

“Mehanizmov za dolgoročno zagotavljanje stabilnih proizvodnih cen, ki bi pokrile stroške primanjkuje. Podnebna kriza in dramatična izguba biotske raznovrstnosti sta eni izmed največjih groženj človeštvu. Če dovolimo, da se globalni izpusti toplogrednih plinov pri prireji in pridelavi hrane še povečajo, ne bomo mogli izpolniti ciljev Pariškega sporazuma. Pravzaprav podnebne spremembe že ogrožajo naše naravne vitalne vire, prehransko neodvisnost in naše zdravje. V tem kontekstu ima kmetijstvo ključno vlogo. Po eni strani je močno prizadeto zaradi učinkov podnebnih sprememb (npr. čedalje več sušnih obdobij). Po drugi strani pa ni samo kmetijstvo gonilo podnebnih sprememb zaradi izpustov, lahko pa prispeva k naravnemu varstvu podnebja in izvaja okoljske ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.”

“Vendar pa varstvo podnebja in vode ter dobro počutje živali v kmetijstvu povzročajo stroške, ki si jih mnoge kmetije komajda privoščijo, saj so kmetje nenehno pod pritiskom zniževanja stroškov. Doslej pa so dobički od prodaje živil večinoma ostali v rokah supermarketov, spletnih trgovcev in veletrgovcev ter živilsko-predelovalne industrije. Kljub potrošniškim cenam, ki včasih eksponentno rastejo, si ti deležniki prizadevajo ogromen pritisk vzdolž celotne verige preskrbe s hrano – in tudi na svetovno dobavno verigo.”

Pobuda poziva zveznega ministra za kmetijstvo Cema Özdemirja in člane nemškega zveznega parlamenta, da čim prej ustanovijo neodvisnega, samostojnega varuha človekovih pravic in opazovalnico cen. Ta mora evidentirati in raziskati poročila o nepoštenih cenah in vseh drugih nepoštenih trgovinskih praksah. Plačevanje nepoštenih cen je treba označiti kot nepošteno trgovinsko prakso v okviru Zakona o kmetijskih organizacijah in preskrbovalnih verigah in ga prepovedati.
Zahtevajo zakonsko prepoved nakupa surovin pod proizvodnimi stroški vzdolž celotne prehranjevalne verige. Takšna prepoved bi spodbudila etično določanje cen in pravično delitev ustvarjanja vrednosti od kmetov ali proizvajalcev vse do supermarketov. Proizvajalčeve cene in plače, ki zagotavljajo dostojno življenje, ne bi smele biti pogajalski adut.
Vsi dobavni odnosi morajo biti podprti s pisno pogodbo, ki mora brez izjeme za zadruge vključevati zavezujoče in posebne pogoje vsaj za ceno, obseg in trajanje zadevnega blaga. Tako kot vsi drugi gospodarski deležniki bi morali tudi kmetje imeti možnost izračunati svoje stroške in zahtevati plačilo zanje. Charlotte Gengenbach dodaja, da je treba zagotoviti, da se stroški, povezani z učinkovitim varovanjem okolja in podnebja ter dobrim počutjem živali, ter spoštovanjem človekovih in delavskih pravic, lahko prenesejo vzdolž celotne verige preskrbe s hrano.