Na družinski kmetiji Rozman, v Zadragi pri Naklem, je bila v zadnjem letu mlečnost vrhunskih krav molznic črno-bele pasme še višja. Rok Rozman, bodoči mladi prevzemnik kmetije pravi, da povprečje 14.350 litrov na kravo v standardni laktaciji, še omogoča kritje stroškov pri sedanji nizki odkupni ceni mleka. »Pri nižji mlečnosti stroškov ne bi krili.« 44 centov po litru (brez davka) je njihova sedanja odkupna cena, ki pa na marsikateri slovenski kmetiji z nižjo mlečnostjo, ne pokrije stroška prireje.

»Odkupna cena mleka se je hitro znižala, cena žit, beljakovinskih komponent in gnojil pa pada izjemno počasi. Glede na cene energentov, krme in vseh drugih stroškov, bi morala za normalno preživetje odkupna cena znašati več kot 50 centov,« je prepričan. Zaradi napovedane nizke odkupe cene žit, je ekonomsko vprašljiva njegova pridelava, velike težave na trgu pa povzroča predvsem ukrajinsko žito, pred katerim stroka svari rejce, zaradi slabe kakovosti in velike vsebnosti aflatoksinov. »Na Hrvaškem je ječmen po 120 evrov za tono, kar je za poljedelce pogubno, dvomim pa tudi v njegovo kakovost, ki je ključna za krave.«

Za visoko mlečnost so namreč pomembni zdravje in dobro počutje živali, vrhunska genetika, prehrana in primerno bivalno okolje. »Veliko molze le zdrava krava, zato pri njeni oskrbi ne smemo varčevati. S tem je večja prireja, vhodni stroški pa manjši,« pove Rok, ki pravi, da so kmetje pod vse večjim pritiskom. »Na eni strani se borimo s prehitrim padcem odkupnih cen in stroški, ki še vedno ostajajo visoki, po drugi strani pa z nesmiselno kmetijsko politiko. »Vse kar želimo pa je le obdelati lastno zemljo tako, kot jo znamo.«