V petek so se nadaljevala pogajanja predstavnikov kmetijskih nevladnih organizacij s pristojnima ministroma – Ireno Šinko, ministrico za kmetijstvo (MKGP), gozdarstvo in prehrano in Urošem Brežanom, ministrom za naravne vir in prostor (MNVP), predstavniki obeh ministrstev, vključno z vodjo odseka za biotsko raznovrstnost na Zavodu RS za varstvo narave (ZRVSN) ter generalnim direktorjem Geodetske uprave RS.
Na pogajanjih so kmetje predstavili izsledke pravnega mnenja o zakonitosti omejitev, ki jih uvaja predlog Uredbe PUN. Kmetom bi namreč v primeru sprejema predloga Uredbe PUN naložili obveznosti, za katere ni zakonske podlage, s čemer bi očitno kršile ustavno zagotovljene pravice, predvsem do uživanja zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude.

Predstavniki kmetov so večkrat izpostavili, da bi jih morali aktivno vključiti v proces in da morajo biti vsi ukrepi za kmete prostovoljni in pravilno zastavljeni.

»Sprejeli smo sklep, da MKGP in MNVP pripravita stališče, ki jasno opredeljuje, da so ukrepi Natura 2000 za kmete prostovoljni, skupaj pa oblikujemo sprejemljive stimulativne ukrepe. Skupni dokument bo nato vlada do konca junija posredovala na Evropsko komisijo, na predstavitvi in usklajevanju dokumenta pa bomo sodelovali tudi predstavniki kmetov,« so sporočili iz Sindikata kmetov Slovenije.

Glede okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) so kmetje izpostavili, da odgovorni niso opravili nobenih monitoringov in strokovnih analiz, razvidno pa ni niti, kakšno je predvideno dolgoročno upravljanje teh območji. MKGP bo zato skupaj z MNVP in ZRVSN pripravilo predlog metodologije, ki bo vključeval pregled stanja njiv iz leta 2006 in jih območno in individualno obravnaval. MKGP bo nato posredovalo metodologijo za revizijo OOTT slojev, ki bo odprta za podajanje predlogov, dopolnitev in pripomb ter jih tudi smiselno vključila.

»Kmetje smo predlagali, da se za podlage za OOTT upošteva stanje katastra vse do leta 1990, kjer je razvidno ali je bila takrat to njiva ali travnik. ZRSVN je za podlago za določitev OOTT izhajal iz stališča, da se za OOTT določijo območja, ki bi lahko bile njive in jih želijo ohraniti kot trajne travnike. Od tod tudi ideja o prepovedi preoravanja. Stališče, ki smo ga zavzeli skupaj z MKGP pa je, da se za OOTT določijo površine, ki so že od nekdaj travniki, in jih je nemogoče preorati.«

Obravnavali so tudi problematiko bonitetnih točk, saj so se na nekaterih kmetijskih zemljiščih zgodila težko razložljiva povečanja bonitetnih točk, kar pomeni večjo osnovo KD in s tem povezano obdavčitev. Zato bo imenovana delovna skupina, ki bo pripravila potencialne spremembe obstoječe metodologije.
Kmetje so ponovno izpostavili močno povečano sankcioniranje ter znižanje plačil, ki izhajajo iz pogojenosti, pri čemer so sankcije in znižanje plačil pri pogojenosti strožje od tistih, ki jih predpisuje Evropska uredba.

Kmetijska ministrica je zato zagotovila, da bodo na ministrstvu problematiko preučili do naslednjega sestanka, prav tako pa se bodo poglobili tudi v problematiko zelenjadnic kot posebnih kultur, za skupno mizo pa bodo ponovno sedli 23. junija 2023.