Marija Petek je stara 75 let, na kmetiji je po moževi smrti ostala sama. Še vedno pridno dela in si na vrtu pridela večino zelenjave. Živi od kmečke pokojnine in nekaj pokojnine po možu, družbo pa ji delajo kozici burske pasme Pika in Poka, ki se paseta na travi v nekdanjem vinogradu, več kokoši in dve mački. Marija je nekdaj redila prašiče pitance in krave molznice ter mleko oddajala v vaško zbiralnico. Vse življenje je posvetila delu na kmetiji in kmetijstvu, saj je v tem uživala, drugega niti ni poznala, in ko je zadnja krava zapustila njeno kmetijo, je jokala, saj jih je naravnost oboževala.

Dejstvo, da je postala prešibka za delo s kravami, jo je že dovolj potrlo, spoznanje, da jo želi ptujska občina razlastiti, ker ne dovoli uničenja svojega kmetijskega zemljišča za še eno in nepotrebno cesto, pa jo je dotolklo. Pa očitno tudi to še ni bilo dovolj. Ker se je uprla in se zavzela zase, za svojo kmetijo in kmetijsko zemljo, so ji posamezniki še odkrito grozili. Tudi zato njene fotografije v časopisu ne boste videli. Odkrito je namreč priznala, da jo spremlja strah pred ljudmi, ki se jim je uprla, zato je njena stiska razumljiva. Kljub temu vztraja v boju. V Mariboru je najela odvetnika in za zdaj uspešno kljubuje nameri ptujske občine o razlastitvi.

»Ne gre se za denar, ampak zgolj in samo za zemljo. Vse življenje sem garala, da se je kmetija obdržala, zdaj na stara leta pa zaradi pritiskov posameznikov in apetitov po kmetijski zemlji ne morem v miru živeti.«

ČLOVEŠKA LAKOMNOST BREZ MEJA
»Poslušam in berem, kaj se dogaja v ljubljanski občini na trasi kanala C0 s kmeti in njihovimi zemljišči in se prepoznam med njimi. Tudi na Ptuju namreč ni nič drugače. Težava je nastopila, ko so sosedje kmetijskim zemljiščem spremenili namembnost v gradbene parcele. Po mojem kmetijskem zemljišču si želijo urediti cesto, in ker na to ne pristajam, sem v postopku razlastitve, saj jim pri tej nameri pomagajo ptujska županja in drugi občinski ″veljaki″.« Marija je pod stalnim fizičnim in psihičnim pritiskom, celo podkupiti so jo želeli, vendar zemlje ne želi prodati. Zato je v postopku razlastitve, čeprav za gradnjo ceste do privatnih zemljišč ni izkazan javni interes. »Vzeli mi bodo več kot 50 arov najboljše kmetijske zemlje (k1 in k2), ki zajema travnik, vinograd in gozd. Podrli bodo okoli 30 arov gozda – za cesto in prosti pas ob njej. Gozd raste stoletja, vendar jih nobeni argumenti ne ustavijo, kar je tipična človeška lakomnost.«

»Razlastitev ne more in ne bi smela biti utemeljena.«

Travnik, na katerem ptujska občina namerava zgraditi cesto do bodočega novega naselja.

Marija opozarja, da je ob vsem tem najhuje to, da do spornih parcel že vodi občinska cesta – pravzaprav kar tri ceste, vendar stanovalci ne dovolijo vožnje po njej. Oziroma – paradoksalno – ne dovolijo, da se po cesti v času gradnje naselja vozijo kamioni, bodoči stanovalci v tistem naselju pa jo bodo lahko uporabljali. »Meni, kmečki ženski, ki sem vse svoje življenje garala, da se je kmetija obdržala, in zato ne poznam ne dopusta in ne morja, pa bodo vzeli zemljo. Nisem namreč vplivna niti bogata.«
Marija je zgrožena in pravi, da se počuti kot hlapec Jernej, ki išče svojo pravico, vendar se ji zdi, da za malega kmečkega človeka tudi danes ni pravice.«

Sprašuje se, kje sta kmetijsko ministrstvo in ministrstvo za naravne vire in prostor. »Vedno se govori, da se ceste na kmetijskih zemljiščih ne bi smele graditi, vendar za ptujsko občino to očitno ne velja.« Marija pove, da za gradnjo ceste ne bodo vzeli le njenih zemljišč, ampak tudi sosednje. »Cesta bo prečkala njihove njive, in čeprav skupaj pišejo pritožbe, nič ne zaleže. Občina je cesto vrisala brez obvestila in soglasja lastnikov, nato je zahtevala odkup, s katerim se nismo strinjali, in zato nam sledi razlastitev.«
Marijin odvetnik Peter Surić ocenjuje, da so možnosti za uspeh gospe Marije Petek dobre, še zlasti glede na vse podane argumente, ki jasno kažejo, da v predmetni zadevi gradnja nove ceste po kmetijskih in gozdnih zemljiščih sploh ni dopustna, prav tako pa občina ne izkazuje konkretnega javnega interesa ter drugih za razlastitev potrebnih pogojev (nujnost, sorazmernost). V pritožbi, ki jo je v upravnem postopku odvetnik vložil zoper odločbo, s katero je upravna enota brez vsakršnega vsebinskega preverjanja pogojev dovolila izvedbo meritev in parcelacije, so zajeti tudi vsi razlogi, zaradi katerih razlastitev ne more in ne bi smela biti utemeljena.
»Nekako pa dosedanje postopanje upravne enote žal daje videz, da v tej fazi postopka niso najpomembnejši argumenti, temveč nad temi očitno prevladujejo politični, lokalni (posamezni) interesi. V kolikor za moje argumente upravna enota v nadaljevanju postopka, ko bo odločila o zahtevi za razlastitev, ne bo imela posluha, pa bo moralo o zadevi odločiti tudi sodišče (v vrstnem redu upravno, vrhovno, ustavno),« je sklenil Peter Surić. Na ptujski občini smo izvedeli le, da so seznanjeni s primerom Marije Petek in da je postopek razlastitve, povezan z gospo Petek, trenutno v teku na Upravni enoti Ptuj. Kaj več o zadevi niso bili pripravljeni pojasnjevati.

Zgodba Marije Petek je žalostna, posebno zato, ker odraža pokroviteljski in mačehovski odnos »vladajočih« do kmečkega prebivalstva in kmetijske zemlje. Vsaka ped izgubljene – pozidane prvovrstne kmetijske zemlje je izgubljena za vedno! Marija se tega zaveda in ne popušča, kljub grožnjam in strahu, ki ga ti postopki prinašajo s seboj.