“Neverjeten hlev in kako velika ležalna površina za molznice. Kako udobna in mehka se zdijo tla,” se niso mogli načuditi naši zvesti naročniki, ko jih je gospodar kmetije Čretnik v Pernovem pri Žalcu popeljal skozi svoj edinstven hlev, ki ga je z molznicami naselil pred dvema letoma. Ko je Simon pojasnjeval, zakaj so ga takšna tla tako navdušila, se je nanj vsul cel kup vprašanj tako o sami gradnji kot tudi o reji molznic. “Prepustna tla so me takoj navdušila. To, da se krave lahko uležejo, kjer želijo, da so tla udobna in ves čas suha, ker prepuščajo urin, pa je dobro za zdravje vimena in parklje.”
Med ogledom hleva, v katerem ima vsaka krava na voljo 12 m² ležalne površine, je Simon polnemu avtobusu naročnikov pojasnjeval sestavo krmnega obroka, mlečnost, ki je višja od 30 litrov po kravi, in komentiral osnovno ceno mleka ter njen zadnji trend, ki se že obrača navzdol. Dosega namreč nekaj več kot 52 centov po litru. Kljub vsem izzivov, ki so ga pestili v lanskem letu, vsem podražitvam, suši in pomanjkanju krme, ki jo je moral dokupiti, pa priznava, da je nekako vendarle speljal leto. Ker jih je zanimala sama gradnja, je pojasnil: “Hlev smo gradili v dveh fazah. Zgradili smo ga do šeste osi in vanj vgradili molznega robota M2erlin, nato pa živali prestavili na drugo stran, do konca podrli starega in zgradili še drugo polovico.” Omenjen molzni robot je obiskovalce zelo zanimal, zato so se pri njem zadržali precej časa. Izvedeli so, da gre za ekološko zelo osveščenega robota, saj za čiščenje uporablja samo vrelo vodo in sol zaradi vodnega kamna, čistilno sredstvo pa uporabi le na vsakih nekaj pranj, krave pa ga obiskujejo več kot trikrat na dan. Ženski del skupine je bil očaran nad delom hleva s telički. Ker pa je nekatere skrbelo, da bi utegnil biti odprt in zračen hlev morebiti nekoliko (pre)hladen za podmladek, pa jim je Simon pokazal, da so vsa teleta pokrita s pokrivali, ki vzdržujejo toploto po telitvi.

S klikom na pasico postanite naš novi naročnik in izkoristite številne ugodnosti.

“Prečudovit izlet in odličen izbor kmetij.”

Navdušeni nad pridobljenimi informacijami so z gospodarjem poklepetali še o gnojenju z mineralnimi gnojili in o tem, kako se je obneslo poskusno foliarno gnojenje. Simon je povedal, da se je vložek v foliarna gnojila sicer povrnil, da pa je bil pridelek pod pričakovanim, kar je verjetno povezano tudi z vremenskimi razmerami, zato je bil dokup krme neizbežen. Simon s svojim pričevanjem, polnim zanosa in znanja, nikoli ne razočara in tudi tokrat je navdušil vso skupino obiskovalcev, ki jim je s pomočjo domačih pripravil še sladko pogostitev.

Simon Čretnik je pojasnil, da je pri gradnji stremel tudi k temu, da bo hlev delovno čim bolj ekstenziven in da bo večino dela vsaj enkrat na dan v hlevu lahko opravil sam.

High welfare floor so najmodernejša tla na svetu, ki so okolju in živalim prijazna, saj urin takoj odteče skozi tla, robot pa jih očisti in pobere gnoj.

Po ogledu Čretnikovega hleva prihodnosti pa je sledil premik na drugo, prav tako navdušujočo živinorejsko kmetijo.

“Občudovanja vredni mladi gospodarji. Izjemno poučna in zanimiva strokovna ekskurzija.”

OD ČRETNIKA K NAPOTNIKOM
V Topolšici smo lahko že z avtobusa občudovali velik hlev in senik, ki se zaradi svoje lesene strukture čudovito zlije z okolico. Na dvorišču sta nas pričakala brata Jakob in Gašper Napotnik, ki sta pojasnila, zakaj odločitev za kompostni hlev. “Zahteve po udobju in dobrem počutju živali so vedno večje, živalim pa kompostni hlev predstavlja najboljšo možno nastanitev. Poleg tega so ta sistem reje zelo pozitivno sprejeli tudi kupci.”
Kar je zelo pomemben vidik, sploh če upoštevamo, da Napotniki več kot 90 % svojih mlečnih izdelkov prodajo v prodajalni na domačem dvorišču. Udeležence ekskurzije je navdušila čistoča v hlevu in seveda velika ležalna površina, ki jo sestavlja 25-centimetrski sloj drobno rezanih zelenih sekancev, na katero na tri tedne oz. odvisno od zunanje temperature in vlažnosti dodajajo žagovino. Dvakrat na dan pa s traktorjem vso kompostno ležalno površino prerahljajo. Gašper je povzel zgodbo o gradnji, ki je bila vse prej kot enostavna, saj je zajemala številne podražitve in negotovo situacijo, skrb zaradi zagotavljanja sredstev ter vse birokratske ovire. Zbranim je tudi pojasnil, da prireja mleka temelji na senu. To pomeni, da prirejajo seneno mleko, ki ga predelujejo v mlečne izdelke vrhunske kakovosti – skuto, jogurte, smetano, zorene in mlade sire, namaze z okusnimi dodatki začimb in zelišč, sladoled in številne druge. Da so njihovi izdelki res odlični, so se lahko prepričali tudi sami, saj so Napotniki za pokušino pripravili vso raznoliko paleto njihovih sirov ter suhomesnatih izdelkov. Navdušeni nad njimi so dobrote želeli deliti z domačimi in zato dodobra napolnili njihovo majhno, a dobro založeno prodajalno na dvorišču kmetije.

»Odlična domača hrana, prijazni in neverjetno predani ljudje. Prav vse predstavljene kmetije so nekaj posebnega.«

Moški del skupine si je podrobneje ogledal še senik in se seznanil s sistemom sušenja sena, ženske pa je zanimala predelava in cena brejih telic oz. prvesnic za prodajo, ko so izvedele, da Napotnikovi veliko pozornosti posvečajo selekciji. Ko je Gašper povedal, da za breje telice iztržijo tudi več kot 2000 evrov in z nekaterih obrazov razbral, da se jim zdi to veliko, je hitro dodal: »Svoje delo morate znati ceniti. Je pa tako, da je za kupca telica vedno predraga, za tistega, ki jo prodaja, pa prepoceni,« in v skupini nemudoma požel odobravanje. Ker večinoma uporabljajo seksirano seme, pa pomeni, da kupec njihove breje telice dvakrat pridobi.

“Naša usmeritev ni v najvišjo mlečnost, ampak v lepe in dolgožive živali, ki imajo velik okvir in veliko konzumacijsko sposobnost,” je pojasnil Gašper Napotnik.

Sprehod skozi hlev

Pokušina različnih sirov in suhomesnatih izdelkov

TURISTIČNA KMETIJA APAT
Naša zadnja postojanka je bila turistična kmetija Apat, ki jo verjetno poznate kot prvo kmetijo s certifikatom Seneno mleko v Šaleški dolini. Pričakal nas je gospodar kmetije Peter Apat, ki je zbranim strnil pot, ki ga je pripeljala nazaj na domačo kmetijo. Z njenim pripovedovanjem je moral sicer zaradi mraza, ki nam je že dodobra zarezal do kosti, malce pohiteti, a zato ni bila prav nič manj zanimiva. Po srednji strojni tehnični šoli je študij nadaljeval na fakulteti za strojništvo in ko je v četrtem letniku prestopil prag podjetja Akrapovič, je vedel, da je našel svojo sanjsko službo. Tam je sprva opravljal študentsko delo, po diplomi pa se je redno zaposlil. Petrova žena Laura – diplomirana arhitektka – je imela v tistem času prav tako dobro službo v Ljubljani, domačo kmetijo pa naj bi v tistem času prevzel Petrov srednji brat, vendar se to ni zgodilo, saj je tudi sam našel službo, v kateri je želel ostati.

“Slovensko podeželje je prečudovito. Mladi gospodarji, ki smo jih spoznali na izletu, so predani gostitelji, ki živijo in delajo z naravo. Navdušujoče. Toliko energije v teh težkih časih.”

Preverjanje sušine sena na kmetiji Apat

Peter Apat pojasnjuje sistem sušenja bal.

“Na našo kmetijo je zato padel nekakšen siv oblak. Z ženo sva zato analizirala prednosti in slabosti življenja na kmetiji in v Ljubljani. Čeprav sem bil takrat vodja projektov v razvoju moto izpušnih sistemov pri Akrapoviču, sva se odločila, da se vrneva na kmetijo. Želela sva si otrok in zavedala sva se, da ni primerjave med kakovostjo življenja na kmetiji ali v stanovanju v mestu – vse dneve v službi, otroke pa vzgajajo drugi. Tako sva prišla na kmetijo in sledila je preusmeritev v seneno prirejo mleka in mesa.” Od prve ideje do uresničitve je trajalo štiri leta, na Turistični kmetiji Apat pa ni več vonja po silaži, ampak samo še vonj po senu vrhunske kakovosti. Ker je udeležence izleta zanimalo, kako na kmetiji sušijo seno, smo si ogledali sušilnico za bale, kjer za dogrevanje zraka uporabljajo biomaso, saj imajo 20 hektarjev gozda. Kotel za biomaso uporabljajo tudi za ogrevanje hiše, njihova kmetija pa teži k temu, da v prihodnosti postane čim bolj samooskrbna. Tudi zato so nedavno investirali v izgradnjo sončne elektrarne. Nad hlevom imajo komoro za sušenje sena in dve komori za njegovo skladiščenje. Vanje skupaj spravijo 1100 m³ mrve na leto, prirejeno seneno mleko pa prodajajo v mlekarno Celeia, ki je edini odkupovalec senenega mleka v Sloveniji. Ker je zbrane zanimala še odkupna cena mleka, je pojasnil, da je okoli šest centov višja od cene konvencionalnega. Ko je seneno mleko lani doseglo najboljšo ceno, pa so zanj dobili 70 centov za liter (z davkom).
Njihovo tradicijo smo nato prepoznali tudi pri kuhi hrane. Privoščili smo si namreč odlično tradicionalno slovensko kosilo, udeleženci strokovne ekskurzije pa so že navdušeno iskali prihodnje lokacije in termine za nove poučne izlete po slovenskih živinorejskih kmetijah, seveda v družbi našega tednika Kmečki glas. V en glas so namreč pohvalili organizacijo in vodenje strokovne ekskurzije, kar le potrjuje naš slogan, da ste s Kmečkim glasom vedno v dobro družbi.

Dobra volja in navdušenje ob zaključku ekskurzije z vrhunskim kosilom pri Apatovih