Skupna kmetijska politika (SKP) 2023–2027 pomembno prispeva k razvoju slovenskega kmetijstva, njegovi konkurenčnosti ter prilagajanju na podnebne in okoljske izzive. Med pomembnimi usmeritvami so tudi digitalizacija, uvajanje novih tehnologij in prenos znanja v prakso. Pri tem imajo pomembno vlogo povezovanje raziskovalnih in izobraževalnih ustanov s kmetijami ter skupno iskanje rešitev, ki odgovarjajo na dejanske potrebe kmetijske dejavnosti.

Ena od možnosti za uresničevanje teh ciljev je intervencija IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno.

Njen namen je okrepiti sistem znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), spodbuditi sodelovanje med različnimi deležniki ter omogočiti razvoj, preizkušanje in uvajanje novih rešitev neposredno na kmetijah. Tako se znanje, pridobljeno z raziskavami, povezuje s praktičnimi izkušnjami kmetov, rezultati pa lahko prispevajo k učinkovitejšemu kmetovanju.

V okviru intervencije poteka tudi projekt ODEON Okoljsko, ekonomsko in družbeno odgovorna živinoreja, ki ga vodi Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (prof. dr. Marija Klopčič). V projekt so vključene raziskovalne, izobraževalne in svetovalne ustanove ter kmetije, ki sodelujejo pri preizkušanju in vrednotenju različnih rešitev v živinoreji.

V njem sodeluje 26 kmetij, aktivnosti pa so usmerjene v izboljšanje počutja in zdravja živali, zmanjševanje okoljskih obremenitev in izpustov toplogrednih plinov, uvajanje digitalnih tehnologij ter izboljšanje ekonomske učinkovitosti in odpornosti kmetij.

Glavna dodana vrednost intervencije IRP38 je povezovanje raziskovalnega znanja s praktičnimi potrebami kmetij. Kmetje pri tem niso zgolj uporabniki novih tehnologij in rešitev, temveč aktivni sodelavci pri njihovem preizkušanju, vrednotenju in nadaljnjem razvoju.

Primer dobre prakse: Kmetija Čretnik

Ena od vključenih kmetij v ODEON, je Kmetija Čretnik iz Pernovega pri Žalcu, ki jo vodi Simon Čretnik. Kmetijo smo v preteklosti že večkrat obiskali in jo prepoznali kot zgleden primer sodobne, tehnološko napredne in inovativno usmerjene živinorejske prakse. Posebnost kmetije je sodoben hlev s sistemom prepustnih tal High Welfare Floor (HWF), ki omogoča prosto gibanje živali in drugačno ureditev hlevskega prostora brez običajnih ležiščnih boksov.

Na kmetiji redijo 56 krav molznic črno-bele in rjave pasme ter 26 plemenskih telic. Telitve potekajo skozi vse leto, povprečna starost živali ob prvi telitvi pa je 26 mesecev. Povprečna mlečnost znaša 10.960 kg mleka, pri čemer mleko vsebuje 4,12 % maščobe in 3,54 % beljakovin. Kmetija razpolaga s približno 40 ha kmetijskih zemljišč in dodatnimi 5 ha gozda. Večji del kmetijskih površin je namenjen pridelavi krme za lastno čredo.

Kmetija Čretnik je bila predstavljena tudi kot primer dobre prakse v okviru skupne kmetijske politike. Njena usmeritev v sodobno tehnologijo, spremljanje živali in izboljševanje pogojev reje kaže, kako lahko premišljene tehnološke rešitve prispevajo k učinkovitejšemu upravljanju kmetije ter hkrati podpirajo dobrobit živali.

Inovativne tehnološke rešitve

Pomemben del sodobne reje na kmetiji predstavlja povezovanje različnih tehnoloških rešitev. V hlevu je nameščen sistem prepustnih tal HWF, ki omogoča več svobode pri gibanju živali in je tudi predmet spremljanja v okviru ODEON-a. Za molžo uporabljajo robota za molžo, povezanega z informacijskim sistemom Afimilk in analizatorjem mleka. Sistem omogoča spremljanje podatkov o molži in mlečnosti ter zagotavlja pomembne informacije za upravljanje črede.

Spremljanje živali dopolnjujejo senzorji, ki beležijo njihovo aktivnost in vedenjske vzorce. Podatki tako pomagajo pri prepoznavanju odstopanj od običajnega vedenja in pravočasnem zaznavanju morebitnih zdravstvenih težav. S tem tehnologija ne prispeva le k lažjemu spremljanju črede, temveč omogoča tudi bolj individualno obravnavo živali in hitrejše odzivanje na njihove potrebe.

Intervencija IRP38 podpira prenos znanja v prakso in ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj konkurenčnega slovenskega kmetijstva.

Projektne aktivnosti na kmetiji

V okviru projekta ODEON na Kmetiji Čretnik poteka več aktivnosti, s katerimi raziskovalci in drugi projektni partnerji spremljajo delovanje uvedenih rešitev ter njihove učinke na rejo. Ena od pomembnih nalog je vrednotenje sistema prepustnih tal HWF, predvsem z vidika higiene hleva, udobja živali in njihovega počutja. Spremljajo tudi koncentracije amonijaka (NH₃), izpuste toplogrednih plinov in parametre mikroklime v hlevu. Tako pridobljeni podatki omogočajo boljše razumevanje razmer v hlevskem okolju in presojo, kako posamezne tehnološke rešitve vplivajo na okoljske obremenitve ter pogoje reje.

Pomemben del projektnih aktivnosti je tudi spremljanje aktivnosti in vedenja živali s pomočjo senzorjev. Z analizo podatkov je mogoče prepoznavati spremembe v vedenjskih vzorcih, ki lahko nakazujejo na zdravstvene težave ali druge spremembe v počutju živali. Poleg tega se spremlja kakovost kolostruma, ki je ključnega pomena za dobro oskrbo telet v prvih urah po rojstvu, ter emisije metana (CH₄).

Za podrobnejše spremljanje fizioloških procesov pri posameznih živalih se uporabljajo tudi bolusi, ki omogočajo spremljanje prežvekovanja, pH-vrednosti vampa in drugih fizioloških parametrov. Dodatno spremljanje plinov na ravni posamezne živali omogoča sistem, nameščen v molznem robotu. Povezovanje podatkov iz različnih merilnih sistemov omogoča celovitejši vpogled v stanje živali in razmere v hlevu.

Rezultati spremljanja niso namenjeni zgolj raziskovalnemu delu, temveč predvsem tudi iskanju uporabnih rešitev za vsakodnevno delo na kmetiji. Pomemben del je zato predstavitev rezultatov, novih tehnologij in pridobljenih izkušenj drugim kmetom, svetovalcem ter širši strokovni javnosti. Tako se znanje, pridobljeno na posamezni kmetiji, lahko prenese tudi na druge rejce, ki se srečujejo s podobnimi izzivi.