Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 (SKP 2023–2027) z intervencijo IRP30 Medgeneracijski prenos znanja podpira prenos dragocenih izkušenj med generacijami ter prispeva k uspešnejšemu prevzemanju in razvoju slovenskih kmetij. Mladi potrebujejo prostor za lastne odločitve, starejši pa priložnost, da svoje dolgoletno znanje in izkušnje predajo naprej.

Prevzem družinske kmetije pomeni prevzeti skrb za zemljo, živali, pridelavo, stroje in nadaljnji razvoj kmetije. Mladi kmetje v Sloveniji se pri tem srečujejo z različnimi izzivi. Poleg ohranjanja tradicije morajo pridobivati nova znanja in iskati sodobne načine dela. Pri tem jim lahko pomagajo starši oziroma prejšnji nosilci kmetije, ki dobro poznajo njeno delovanje, prednosti in težave. Njihove izkušnje so dragocene, saj so jih pridobili z dolgoletnim delom in jih ni mogoče nadomestiti samo s teoretičnim znanjem.

Pri sodobnem kmetovanju so pomembni izobrazba, dodatna usposabljanja in uporaba digitalnih orodij. Kljub temu mladi veliko znanja pridobijo predvsem z delom in izkušnjami, ki se razvijajo skozi leta ter temeljijo na dobrem poznavanju kmetije.

Zato je pomembno, da mladi ob prevzemu kmetije dobijo podporo staršev. Če jim ti zaupajo, prisluhnejo njihovim zamislim in jim omogočijo samostojno odločanje, je sodelovanje lažje in uspešnejše.

Tako se izkušnje starejše generacije povezujejo z novim znanjem in svežimi zamislimi mlajše generacije.

Zaupanje je temelj uspešnega nasledstva

Prenos družinske kmetije v Sloveniji ne pomeni le prenosa lastništva, ampak tudi spremembo vlog in odgovornosti v družini. Starejši kmetje se morajo po mnogih letih dela naučiti prepustiti vodenje, mladi pa potrebujejo priložnost, da pokažejo svoje sposobnosti in razvijajo kmetijo po svojih zamislih.

Med najpomembnejšimi izzivi pri prevzemu kmetije so pravočasna predaja gospodarstva, finančna varnost starejših, razdelitev dela in odgovornosti ter različni pogledi na prihodnost kmetije. Težave se pojavijo predvsem takrat, ko mladi prevzamejo odgovornost za delo, vendar nimajo dovolj možnosti za samostojno odločanje. Tudi starejši včasih težko prepustijo vodenje, saj se bojijo, da bodo izgubili svojo vlogo na kmetiji.

Pri prenosu kmetije na mlajšo generacijo lahko pomembno vlogo odigra tudi intervencija IRP30, ki podpira medgeneracijski prenos znanja in izkušenj.

Kako mladim olajšati prevzem kmetije

Za uspešen prevzem ni dovolj le finančna podpora. Pomembni so še znanje, izkušnje, medsebojno zaupanje in možnost samostojnega odločanja. Zato so ključni odprt pogovor, jasni dogovori in spoštovanje med generacijami.

Mladi lahko na kmetijo prinesejo nove tehnologije, digitalna orodja in sodobne načine trženja, starejši pa jim s svojimi izkušnjami pomagajo bolje razumeti delovanje kmetije in se izogniti morebitnim napakam. Tako lahko skupaj ohranijo dobre prakse in jih po potrebi nadgradijo. Starejši svoje znanje še naprej predajajo, mladi pa dobijo priložnost, da se osamosvojijo in kmetijo razvijajo po svojih zamislih.

IRP30: podpora znanju

Intervencija IRP30 je namenjena prenosu praktičnega znanja in izkušenj s prejšnjega nosilca kmetije na mladega prevzemnika. Dopolnjuje intervencijo IRP24, ki podpira vzpostavitev kmetij mladih kmetov.

Prenos znanja vključuje praktično delo, varnost pri delu, reševanje vsakodnevnih izzivov, urejanje dokumentacije, trženje pridelkov ter uresničevanje poslovnega načrta. Pri tem lahko sodeluje tudi kmetijska svetovalna služba, ki mladim nudi dodatno strokovno podporo.

IRP30 tako omogoča, da mladi prevzemniki ob začetku samostojnega vodenja lažje povežejo strokovno znanje s praktičnimi izkušnjami starejše generacije.

Od načrta do prakse na kmetiji

Koristi sodelovanja med generacijami se pokažejo pri vsakodnevnem delu. Pri živinoreji lahko starejši prevzemniku pokažejo posebnosti črede, prepoznavanje zgodnjih znakov bolezni in organizacijo dela. V poljedelstvu mu lahko pomagajo pri ocenjevanju tal, izbiri primernega časa za obdelavo in prilagajanju vremenskim razmeram. Pri mehanizaciji lahko prenesejo znanje o vzdrževanju in varni uporabi strojev, pri poslovanju pa izkušnje z dobavitelji, kupci, stroški in sezonskim načrtovanjem.

Takšno znanje lahko prepreči ponavljanje dragih napak in mlademu kmetu olajša sprejemanje odločitev. Vendar to ne pomeni, da mora prevzemnik slepo slediti ustaljenim praksam. Pomembno je, da razume razloge za posamezne postopke, jih zna kritično presoditi in po potrebi nadgraditi z novimi rešitvami.

Družinska kmetija skozi generacije

Slovensko kmetijstvo se sooča s številnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, negotove razmere na trgu, visoki stroški in veliko administrativnega dela. Zato je pomembno, da kmetije prevzemajo mladi, ki bodo skrbeli za njihov nadaljnji razvoj, ohranjanje podeželja in pridelavo lokalne hrane.

Mladi bodo lažje nadaljevali delo na kmetiji, če bodo imeli možnost samostojnega odločanja in podporo družine. Starejši pa lahko s pravočasnim prenosom znanja in odgovornosti pomagajo zagotoviti, da se družinsko delo nadaljuje tudi v prihodnje. Uspešna kmetija se ne ohranja le s prenosom zemlje in premoženja, temveč tudi z znanjem, zaupanjem in sodelovanjem med generacijami.

Kako se IRP30 odraža v praksi? Pri prenosu znanja o pridelavi, reji in posebnostih konkretne kmetije, varni uporabi in vzdrževanju kmetijske mehanizacije ter trženju, administraciji in izvajanju poslovnega načrta. Pomembna sta tudi postopno osamosvajanje mladega kmeta in boljše sodelovanje med generacijama

Foto: Shutterstock