Ko govorimo o avtonomnih robotih za najrazličnejša opravila na kmetiji, večina najprej pomisli, da bodo z razvojem tehnologije postali bistveno cenejši. Tako se je namreč zgodilo pri številnih tehnologijah, ki so danes nepogrešljiv del sodobnega kmetijstva.

Digitalizacija, avtomatizacija in uvajanje sodobnih tehnologij postajajo ena ključnih usmeritev Skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027, saj lahko pomembno prispevajo k večji produktivnosti, učinkovitejši rabi virov in bolj konkurenčnemu kmetovanju. Prav zato intervencija IRP02 Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev spodbuja vlaganja v sodobno mehanizacijo, robotske sisteme in druge digitalne rešitve, ki kmetijam pomagajo pri prilagajanju izzivom prihodnosti.

GPS vodenje, droni, kamere, senzorji in računalniška oprema so bili ob prihodu na trg dragi, z razvojem tehnologije in večjo proizvodnjo pa so njihove cene postopoma postale dostopnejše. Pri kmetijskih robotih pa razvoj morda ne bo tako preprost. Čeprav bodo postajali zmogljivejši, hitrejši in natančnejši, to še ne pomeni, da bodo tudi bistveno cenejši. Njihova cena namreč ni odvisna le od stroškov izdelave, temveč predvsem od koristi, ki jih ustvarijo na posamezni kmetiji.

So roboti prava naložba?

Prav zato se pri robotskih sistemih spreminja način razmišljanja o naložbah. Kmetje niso več osredotočeni zgolj na vprašanje, koliko stroj stane, ampak predvsem na to, koliko lahko z njim pridobijo. Koliko ur ročnega dela lahko nadomesti? Koliko zmanjša potrebo po sezonskih delavcih? Ali omogoča manjšo porabo fitofarmacevtskih sredstev? Kako vpliva na pridelek, kakovost pridelave in organizacijo dela?

Če lahko kmet z enim robotom opravi več dela, prihrani čas in zmanjša potrebo po dodatni delovni sili, se začetna naložba hitro pokaže v drugačni luči. Seveda pa ni nujno, da je robot dobra rešitev za vsako kmetijo. Njegova upravičenost je odvisna predvsem od velikosti kmetije, načina pridelave, organizacije dela in potreb posameznega gospodarstva, ne pa le od njegove nakupne cene.

Takšno razmišljanje je tesno povezano tudi z usmeritvami Skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027, ki spodbuja uvajanje inovacij in digitalizacijo slovenskega kmetijstva.

Eden izmed pomembnih instrumentov za doseganje teh ciljev je intervencija IRP02 Naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, ki omogoča podporo naložbam v sodobno mehanizacijo, avtomatizacijo, robotske sisteme ter druge digitalne tehnologije. Prav s pomočjo takšnih naložb številna gospodarstva lažje naredijo korak v tehnološko naprednejšo in učinkovitejšo pridelavo.

Del digitalne preobrazbe kmetijstva

Robotski sistemi namreč niso več zgolj zanimiva novost. Postajajo del širše digitalne preobrazbe kmetijstva, v kateri se prepletajo satelitsko vodenje, umetna inteligenca, kamere, senzorji in programske rešitve za upravljanje kmetije. Cilj vseh teh tehnologij je enak, zmanjšati stroške, izboljšati izkoriščenost virov, povečati natančnost dela in kmetu olajšati sprejemanje odločitev.

Ob tem se spreminja tudi odgovor na vprašanje, s čim roboti pravzaprav tekmujejo. Danes jih še vedno pogosto primerjamo s škropilnicami, mehanskimi okopalniki ali sezonsko delovno silo. Toda razmere v kmetijstvu se hitro spreminjajo. Delovne sile primanjkuje, stroški pridelave rastejo, hkrati pa se povečujejo zahteve po zmanjševanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev. V takšnih razmerah robot ni več zgolj ena od možnosti, ampak lahko postane ena ključnih rešitev za ohranjanje konkurenčne in trajnostne pridelave.

Prav zato tudi SKP 2023–2027 namenja posebno pozornost tehnološkemu razvoju in digitalizaciji kmetij. Intervencija IRP02 pa spodbuja vlaganja, ki prispevajo k dolgoročni konkurenčnosti slovenskih kmetij.

V prihodnjih letih bodo kmetijski roboti skoraj zagotovo postajali še zmogljivejši, bolj samostojni in natančnejši. Ni pa nujno, da bodo tudi občutno cenejši. Tako kot pri sodobnih traktorjih njihove vrednosti ne določa zgolj tehnologija, vgrajena v stroj, ampak predvsem to, koliko koristi ustvarijo pri vsakodnevnem delu.

Kmetje so bili nekoč pri izbiri mehanizacije pogosto zvesti določeni blagovni znamki, pri robotih pa bo odločitev vse bolj temeljila na ekonomiki naložbe. Zato prihodnosti robotskih sistemov verjetno ne bo določalo vprašanje, koliko stanejo, temveč koliko lahko prispevajo k uspešnejšemu, produktivnejšemu in trajnostno naravnanemu kmetovanju.

Prav v tem pa se najbolj prepletajo cilji sodobnega kmetijstva in usmeritve SKP 2023–2027, ki s podporami, kot jih omogoča intervencija IRP02, slovenskim kmetijam pomagajo pri prehodu v digitalno prihodnost.

Foto: shutterstock