Poletje 2026 v Evropi zaznamujejo izjemna vročina, pomanjkanje padavin in vse izrazitejša suša. Visoke temperature ter povečano izhlapevanje povzročajo težave v kmetijstvu, zmanjšujejo razpoložljivost vode in povečujejo stres pri rastlinah ter živalih. Vročina vse bolj vpliva tudi na rejo krav molznic, saj visoke temperature zmanjšujejo zauživanje krme, vplivajo na zdravje živali in povzročajo padec mlečnosti.

Med aprilom in junijem je bilo na številnih območjih, od Portugalske do južne Finske manj padavin od dolgoletnega povprečja. V kombinaciji z zaporednimi vročinskimi valovi so se sušne razmere močno okrepile, kar je predvsem v Španiji in Franciji povzročilo obsežne gozdne požare. Zaradi sušnih razmer in velike toplotne obremenitve v Sloveniji pa je v večjem delu razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja.

Čeprav je zahodna Evropa leto začela z več padavinami, se je v vzhodni Evropi nadaljevalo pomanjkanje vode še iz minulega leta. Ker napovedi ne kažejo večjega izboljšanja, se poletje 2026 že uvršča med pomembnejše vročinske in sušne dogodke v Evropi v zadnjih letih. Meteorološka suša pomeni daljše obdobje z manj padavinami od dolgoletnega povprečja, kmetijska suša pa nastopi takrat, ko pomanjkanje vode v tleh začne negativno vplivati na rast rastlin in kmetijsko pridelavo.

Posledice suše v Evropi

Vplivi suše so že izraziti, saj so poleg kmetijstva prizadeti tudi vodni viri, promet in energetika. V zahodni Evropi se je močno povečala tudi nevarnost gozdnih požarov. Suša močno obremenjuje kmetijsko pridelavo, zelo zmanjšuje pridelke in povečuje tveganje za rast cen hrane. Pomanjkanje vode že vpliva na oskrbo prebivalstva, omejitve porabe vode pa so v nekaterih državah postale nujen ukrep. Zaradi nizkih vodostajev so oteženi tudi rečni transport ter proizvodnja električne energije v območjih, odvisnih od hidroelektrarn.

V zahodni Evropi je kombinacija suhe zemlje, pomanjkanja padavin in močnega izhlapevanja postala približno petkrat bolj verjetna, v vzhodni Evropi pa je pomanjkanje vlage v tleh približno enajstkrat pogostejše. Višje temperature povečujejo izhlapevanje, zato lahko enaka količina padavin danes povzroči sušo, medtem ko v preteklosti ne bi imela tako izrazitega učinka.

V zahodni Evropi so zaradi višjih temperatur, ki močno povečujejo izhlapevanje, kmetijske suše vse pogostejše ter intenzivnejše. Tudi v vzhodni Evropi višje temperature pospešujejo izsuševanje tal, ob nadaljnjem segrevanju pa strokovnjaki pričakujejo še večje izhlapevanje, zato bodo sušna obdobja in pomanjkanje vlage v tleh verjetno vse pogostejša.

Po podatkih sušomera je v Sloveniji v obdobju med 16. in 22. julijem po večini države padlo le 20 do 45 % običajne količine padavin, večinoma med 20 in 50 mm. Suša ostaja prisotna predvsem v Ljubljani z okolico, Spodnjem Posavju, Pomurju, Podravju, na Gorenjskem, Savinjskem, Goriškem in Notranjskem, kjer primanjkljaj vode znaša od 60 do 100 mm. Na Obali je bilo zaradi visokih temperatur izhlapevanje največje, skupno pa je po Sloveniji izhlapelo med 130 in 170 mm vode. Temperature tal so bile v omenjenem obdobju približno 1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Prejšnji in ta teden je vreme zaznamovala izrazita toplotna obremenitev, ki je bila največja na Primorskem, visoke temperature pa so obremenjevale tudi večino nižinskih predelov Slovenije. Proti koncu tedna se je zaradi nadaljnjega naraščanja temperatur toplotna obremenitev še okrepila.

Vročinski stres v rastlinski pridelavi in živinoreji

Toplotna obremenitev in z njo vročinski stres moti ključne faze razvoja kmetijskih rastlin, zmanjšuje njihovo plodnost, pospešuje zorenje žit ter povečuje potrebe po vodi. Visoke temperature negativno vplivajo tudi na rejne živali, saj spreminjajo dnevni ritem, skrajšujejo čas paše, zmanjšujejo vnos in izkoristek krme ter povečujejo porabo vode. V skrajnih razmerah lahko vročinski stres občutno poveča tudi pogin živali. Manjša gostota živali zmanjšuje vročinski stres, možnost paše živalim omogoča dostop do bolj naravnega in pogosto hladnejšega okolja, prilagojena krma in redno spremljanje zdravja pa pomagata ohranjati odpornost v obdobjih visokih temperatur.

V Evropski uniji so se izgube pridelkov zaradi suš in vročinskih valov v zadnjih 50 letih potrojile, kar kaže na vse večjo nevarnost, ki jo ekstremna vročina predstavlja za kmetijsko pridelavo in prehransko varnost.

Vročinski val zmanjšuje prirejo mleka po Evropi

Dolgotrajna vročina že vpliva na dejavnost prireje mleka v več evropskih državah. Rejci opažajo prve znake zmanjšanja dobave surovega mleka, ob tem pa se znižujejo tudi nekateri kazalniki kakovosti, predvsem vsebnost maščob in beljakovin. Visoke temperature pri kravah molznicah povzročajo vročinski stres, zaradi katerega zmanjšajo zauživanje krme, manj prežvekujejo in težje ohranjajo visoko mlečnost. Posledice se lahko izraziteje pokažejo šele v prihodnjih tednih.

Suša je močno omejila rast travinja po vsej Sloveniji. Zaradi pomanjkanja padavin se travna ruša po košnji obnavlja počasneje, ponekod pa se sploh ni obnovila. Pridelek drugega odkosa je na številnih območjih zmanjšan ali ničen. Posledično se zmanjšuje količina doma pridelane voluminozne krme, kar povečuje potrebo po dokupu krme in predstavlja dodaten izziv za živinorejske kmetije.

Rejci negativne vplive vročine zmanjšujejo s prezračevanjem hlevov, uporabo ventilatorjev in hladilnih sistemov, zagotavljanjem dovolj vode ter prilagoditvijo krmnih obrokov. Vse pogosteje prilagajajo tudi pašo in krave v najbolj vročem delu dneva zadržujejo v hladnejših hlevih. V nekaterih evropskih regijah je padec mlečnosti že občuten. Vročinski stres vpliva tudi na zdravje, plodnost in splošno kondicijo živali.

Če bo zaradi vpliva vročine prireja mleka izrazito manjša, bi zmanjšana ponudba surovega mleka lahko ustvarila pogoje za višje odkupne cene. Manjša razpoložljivost mleka pa bi se sčasoma odrazila tudi v višjih cenah mlečnih izdelkov.