Slovensko kmetijstvo se danes sooča z izzivi, kot so podnebne spremembe, ohranjanje rodovitnosti tal, zagotavljanje prehranske varnosti in generacijska prenova kmetij. Prav zato Skupna kmetijska politika (SKP) 2023–2027 s svojimi intervencijami spodbuja razvoj konkurenčnega in odpornega in trajnostnega kmetijstva. Poseben poudarek namenja mladim prevzemnikom ter razvoju ekološkega kmetovanja, ki pomembno prispevata k dolgoročni vitalnosti slovenskega podeželja.

Med pomembnejšimi ukrepi sta intervencija IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov, ki mladim olajša prevzem in razvoj kmetijskega gospodarstva, ter IRP19 Ekološko kmetovanje, namenjena spodbujanju okolju prijaznih praks. Intervenciji skupaj ustvarjata pogoje za razvoj sodobnih kmetij, ki temeljijo na odgovornem gospodarjenju z naravnimi viri in pridelavi kakovostne domače hrane.

Podpora, ki omogoča razvoj

Kako pomembna je lahko takšna podpora, kaže primer mladega prevzemnika iz severovzhodne Slovenije. Po zaključku študija in nekaj letih zaposlitve zunaj kmetijstva se je odločil za vrnitev na družinsko ekološko kmetijo ter prevzel njeno upravljanje. Pri tem mu je pomembno oporo predstavljala intervencija IRP24, ki je olajšala prevzem gospodarstva in omogočila prve naložbe v mehanizacijo ter nadaljnji razvoj kmetije.

Kmetija je vključena tudi v intervencijo IRP19, v okviru katere izvajajo številne trajnostne prakse. Med njimi so zeleno gnojenje, celoletna ozelenitev tal, ohranjanje avtohtonih sort ter pridelava ekoloških poljščin. Takšen način gospodarjenja izboljšuje rodovitnost tal, zmanjšuje erozijo, krepi biotsko raznovrstnost in povečuje odpornost pridelave na vremenske ekstreme. Hkrati omogoča pridelavo kakovostnih lokalnih živil ter prispeva k varovanju okolja za prihodnje generacije.

Prehod v ekološko kmetovanje

Prehod na ekološko kmetovanje ni enostaven. Prva leta pogosto prinesejo manjše pridelke, več ročnega dela in prilagajanje novim tehnologijam pridelave. Zato je podpora SKP v tem obdobju izjemno pomembna. Kmetijam pomaga zmanjšati gospodarska tveganja, lažje načrtovati razvoj in postopno uvajati prakse, ki dolgoročno izboljšujejo zdravje tal ter zmanjšujejo odvisnost od fitofarmacevtskih sredstev in drugih zunanjih vložkov.

Velik pomen ima tudi ohranjanje avtohtonih sort in semenske pridelave. Lokalno prilagojene sorte prispevajo k ohranjanju genske pestrosti, večji odpornosti pridelave in prehranski varnosti. Intervencije SKP spodbujajo tudi takšne aktivnosti, saj predstavljajo pomemben del trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva in ohranjanja naravne dediščine.

Pot v odpornejše in konkurenčnejše kmetijstvo

Primer mladega prevzemnika dokazuje, da lahko povezovanje znanja, inovativnih pristopov in podpore SKP ustvari trdne temelje za uspešen razvoj kmetije. S premišljenim upravljanjem, spoštovanjem naravnih procesov in postopnim uvajanjem novih praks je mogoče hkrati izboljševati konkurenčnost gospodarstva, ohranjati naravne vire ter zagotavljati kakovostno hrano slovenskega izvora.

Intervenciji IRP24 in IRP19 zato nista le finančni podpori posameznim kmetijam, temveč pomembna instrumenta za uresničevanje ciljev Skupne kmetijske politike 2023–2027.

Prispevata h generacijski prenovi, širjenju ekološkega kmetovanja, varovanju okolja, ohranjanju rodovitnosti tal in večji samooskrbi Slovenije. Prav zgodbe uspešnih kmetij kažejo, da lahko s premišljenimi naložbami, znanjem in podporo SKP nastajajo trajnostne kmetije, pripravljene na izzive prihodnosti.