V okviru Skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027 Slovenija spodbuja prehod v bolj trajnostne in okolju prijazne načine kmetovanja. Eden izmed ključnih ukrepov za doseganje tega cilja je intervencija IRP19 Ekološko kmetovanje, ki je vključena v Strateški načrt SKP 2023–2027.

Namen intervencije je povečati obseg ekološkega kmetovanja, prispevati k varovanju naravnih virov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter spodbujati kmetijske prakse, ki presegajo osnovne zakonske zahteve. Poseben poudarek je namenjen tudi izboljšanju počutja rejnih živali, zato ima pomembno vlogo tudi ekološka živinoreja, med katero sodi reja kokoši nesnic.

Zahteve ekološke reje kokoši nesnic

Ekološka reja kokoši nesnic predstavlja primer trajnostne živinoreje, ki združuje skrb za počutje živali, varovanje okolja in proizvodnjo kakovostnih živil. Intervencija IRP19 spodbuja izvajanje takšnih načinov reje, saj kmetijska gospodarstva z vključitvijo v ukrep prevzamejo obveznosti, ki presegajo običajne zahteve kmetijske prakse. Cilj ni le pridelava ekoloških jajc, temveč tudi zagotavljanje višjih standardov reje živali.

Ekološka reja kokoši nesnic mora potekati v skladu z evropsko zakonodajo o ekološki pridelavi, ki velja tudi v Sloveniji. Kokoši ne smejo biti rejene v baterijskih oziroma v sistemih kletk, temveč morajo imeti dovolj prostora za gibanje v hlevu ter reden dostop do zunanjih izpustov. Ti morajo biti poraščeni z rastlinjem, ki živalim omogoča naravno vedenje, kot so praskanje, kljuvanje in iskanje hrane. Takšna ureditev pomembno prispeva k izboljšanju počutja živali in predstavlja eno izmed temeljnih načel ekološke reje (Uredba (EU) 2018/848).

Pogoji nastanitve in krmljenja

Poleg zunanjih površin morajo biti ustrezno urejeni tudi hlevi. Zagotovljena morata biti naravna osvetlitev in nastilj, ki kokošim omogoča izvajanje naravnega vedenja, kot so prašne kopeli, počivanje in gnezdenje. Gostota naselitve je omejena, zato imajo živali več prostora kot v konvencionalnih sistemih reje. Takšni pogoji zmanjšujejo stres in izboljšujejo zdravstveno stanje živali, kar je eden izmed pomembnih ciljev ekološkega kmetovanja.

Pomemben del ekološke reje predstavlja tudi način krmljenja. Kokoši morajo biti krmljene z ekološko pridelano krmo, pri čemer uporaba gensko spremenjenih organizmov ni dovoljena. Prav tako je uporaba antibiotikov dovoljena le za zdravljenje bolezni, kadar je to nujno potrebno, njihova preventivna uporaba pa ni dovoljena. Takšen način reje spodbuja odgovorno upravljanje zdravja živali ter zmanjšuje tveganje za razvoj protimikrobne odpornosti (Uredba (EU) 2018/848).

Izbor pasem in certificiranje

Za ekološko rejo se praviloma izbirajo pasme kokoši, ki so bolj odporne, bolje prilagojene ekološkim razmeram reje in omogočajo dolgoročno dobro zdravstveno stanje živali. Poleg tega so vsa ekološka kmetijska gospodarstva vključena v sistem certificiranja in rednega nadzora, s katerim pooblaščene kontrolne organizacije preverjajo izpolnjevanje zahtev ekološke pridelave.

Intervencija IRP19 pomembno pomaga pri izvajanju ekoloških praks na celotnem gospodarstvu. Čeprav plačila niso vezana neposredno na število živali, je uspešna ekološka reja kokoši nesnic tesno povezana z razpoložljivimi kmetijskimi zemljišči. Ta zagotavljajo površine za zunanje izpuste ter omogočajo pridelavo ekološke krme, kar predstavljajo enega izmed osnovnih pogojev za izvajanje ekološke živinoreje. Intervencija zato spodbuja celovit pristop k upravljanju kmetijskega gospodarstva, pri katerem so rastlinska pridelava, živinoreja in varovanje okolja medsebojno povezani (Strateški načrt SKP 2023–2027).

Preusmeritev

Pomemben cilj intervencije je tudi spodbujanje preusmeritve kmetijskih gospodarstev iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje. V obdobju preusmeritve morajo kmetje postopno prilagoditi način reje, urediti hlevske pogoje, zagotoviti ustrezne površine za izpuste in pridelavo ekološke krme ter se vključiti v sistem certificiranja. Podpora v tem obdobju zmanjšuje gospodarska tveganja, povezana s prehodom na ekološko pridelavo.

Intervencija IRP19 tako predstavlja pomemben instrument izvajanja Skupne kmetijske politike 2023–2027, saj spodbuja razvoj ekološke živinoreje in prispeva k uresničevanju okoljskih ter podnebnih ciljev Evropske unije. Ekološka reja kokoši nesnic je eden izmed primerov, kako lahko kmetijska gospodarstva z izvajanjem višjih standardov reje živali in odgovorno rabo naravnih virov prispevajo k razvoju slovenskega kmetijstva ter hkrati povečujejo zaupanje potrošnikov v kakovost domače hrane.