SKP 2023-2027 ni le program podpore kmetijstvu, temveč tudi pomembno izobraževalno orodje, ki otrokom na razumljiv in zanimiv način približuje pridelavo hrane ter pomen ekološkega kmetijstva skozi vse letne čase. Poletje, ko narava doseže vrhunec rasti in so kmetijska opravila najbolj intenzivna, je še posebej primeren čas za spoznavanje teh vsebin. S pomočjo izobraževalnih letakov otroci odkrivajo, kako tesno so povezani naravni procesi, delo kmetov in skrb za okolje. Ob tem razvijajo razumevanje o izvoru hrane ter spoznavajo pomen odgovornega ravnanja z naravnimi viri.

Poletni čas na kmetiji je čas polnosti, a hkrati tudi velike odgovornosti. Polja so v fazi zorenja, vrtovi ponujajo prve obilne pridelke, sadovnjaki se polnijo z zrelim sadjem, travniki pa so pripravljeni na košnjo in spravilo sena. Poleti narava kaže svojo moč, hkrati pa od kmetov zahteva premišljeno ravnanje z viri, predvsem z vodo in tlemi. V vročih mesecih je vsaka odločitev pomembna, od časa zalivanja do načina zaščite rastlin pred sušo.

Letaki, ki jih prejmejo učenci partnerskih osnovnih šol, so zato zasnovani tako, da otrokom na razumljiv način približajo dogajanje na kmetijah, predvsem ekoloških v poletnem obdobju. Poudarjajo, da ekološko kmetijstvo temelji na naravnih procesih, brez uporabe umetnih gnojil in pesticidov, ter da Skupna kmetijska politika 2023-2027 skupaj z ukrepom IRP19 Ekološko kmetijstvo spodbuja prakse, ki ohranjajo rodovitnost tal, čistost voda in stabilnost ekosistemov tudi v času visokih temperatur in pomanjkanja padavin.

Poletni izzivi na kmetiji

Učenci partnerske Osnovne šole Podbočje so ob poletnem letaku spoznali, da se delo na kmetiji v tem času močno prilagaja vremenskim razmeram. Razumeli so, da je voda v poletnih mesecih eden ključnih dejavnikov, zato kmetje zalivajo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je izhlapevanje najmanjše in rastline najbolje izkoristijo vlago. Spoznali so tudi pomen zaščite tal, saj gola zemlja v poletni vročini hitro izgublja vlago, zato ekološki kmetje uporabljajo zastirko, pokrovne rastline ali mešane posevke, ki pomagajo ohranjati naravno ravnovesje v tleh.

Učiteljica na Osnovni šoli Podbočje, Martina Peterlin, je učence od 1. do 3. razreda spodbudila k razmišljanju z vprašanji o tem, katera opravila kmetje opravljajo poleti. Pogovor je učencem omogočil, da so obnovili svoje predznanje, ga povezali z novimi vsebinami ter ga nadgradili. Veliko zanimanja so med učenci vzbudile pobarvanke, ki so spremljale gradivo. Ob njihovem reševanju so učenci pokazali izjemno pozornost do podrobnosti in dobro razvite opazovalne spretnosti. Številni so hitro opazili, da je paradižnik na prvi ilustraciji upodobljen z neustreznim koreninskim sistemom oziroma da njegova korenina v resnici ni takšna, kot je prikazana na sliki.

Podobna dejavnost je potekala še z učenci 4. in 5. razreda. Pogovor je bil vsebinsko zahtevnejši in bolj poglobljen, saj so učenci podrobneje dopolnjevali svoje predznanje ter skupaj z učiteljico pojasnjevali vsebine in zapise na letaku. Ob skicah so učenci naštevali različne vrtnine, ki tvorijo gomolje ali korene. Pogovor se je razširil na spoznavanje različnih koreninskih sistemov rastlin ter njihovega pomena za prehrano ljudi in živali. Učenci so tako utrjevali razumevanje zgradbe rastlin in njihove vloge v vsakdanjem življenju.

»Pripravljeno gradivo je pomembno obogatilo pogovor, omogočilo poglobitev znanja ter spodbudilo razvoj kritičnega mišljenja. Učence je usmerjalo k natančnemu opazovanju sveta okoli sebe ter jih spodbujalo k razmisleku o pomenu kmetijstva, pridelave hrane in poznavanja rastlin,« je povedala njihova učiteljica.

Projekt »Ekološko logično« v okviru nove SKP 2023–2027 z dejavnostjo »Od kmetije do šole« otrokom na preprost in zanimiv način približa, kako se prideluje hrana ter zakaj je pomembno delovanje v sodelovanju z naravo. Skozi letake, ki so vezani na letne čase spoznavajo delo na kmetiji, sezonske spremembe ter pomen okolju prijaznih izbir v šoli in vsakdanjem življenju.

Ko narava dozoreva

Poseben poudarek je bil namenjen tudi spravilu sena, enemu najpomembnejših poletnih opravil. Košnja travnikov in sušenje trave na soncu sta namreč ključni del kroženja hranil na kmetiji, saj seno predstavlja osnovno zimsko krmo za živali. Otroci so spoznali, da kakovost sena vpliva na zdravje živali v zimskem obdobju, zato mora biti njegovo spravilo skrbno načrtovano in izvedeno ob pravem času.

V poletnih mesecih je še posebej izpostavljena tudi vloga opraševalcev. Brez njihovega dela bi bila pridelava sadja in zelenjave bistveno omejena. Ekološki kmetje zato ohranjajo cvetoče travnike, mejice in cvetoče pasove, ki opraševalcem zagotavljajo hrano in življenjski prostor ter prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Poletje je tudi čas, ko se učenci neposredno srečujejo z obiljem sezonske hrane. Na letakih spoznavajo, da v tem obdobju zorijo paradižnik, kumare, bučke, paprika, različne vrste jagodičevja ter številne druge sadne vrste, ki se pogosto znajdejo na domačih in šolskih jedilnikih. S tem se krepi razumevanje, da hrana ni vedno na voljo v enaki obliki skozi vse leto, temveč sledi naravnim ciklom rasti in zorenja.

Most med znanjem in prakso

Skupna kmetijska politika 2023–2027 in ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo pri tem zagotavljata okvir, ki ekološkim kmetijam omogoča dolgoročno trajnostno delovanje. To vključuje uporabo naravnih metod varstva rastlin, skrb za počutje živali ter ohranjanje naravnih habitatov, ki so v poletnem času še posebej občutljivi. S tem krepijo odpornost na podnebne spremembe in hkrati ohranja kakovost hrane.

Skozi te izobraževalne vsebine otroci postopoma razumejo, da kmetijstvo ni ločeno od narave, temveč je njen sestavni del. Poletje jim omogoča, da opazujejo, kako se naravni procesi odvijajo v realnem času, od cvetenja in opraševanja do zorenja plodov in priprave na spravilo. Ob tem spoznavajo tudi, da so zdrava tla, čista voda in raznolik ekosistem osnova za dolgoročno prehransko varnost.

Projekt »Od kmetije do šole« tako tudi v poletnih mesecih ostaja pomemben most med izobraževanjem in prakso. V času, ko narava doseže svoj vrhunec, otroci skozi konkretne primere in opazovanje razvijajo razumevanje, da je ekološko kmetijstvo način razmišljanja in delovanja, ki povezuje naravo, hrano in človeka v vsakdanjem življenju.