Včasih je pri prodaji živine dovolj beseda in stisk rok, drugič pa se zaplete pri številkah, kilogramih, odstotkih in dokumentih. To se je zgodilo rejcu Tomažu Kastelicu iz Lavrice, ki trdi, da je bil pri odkupu svoje krave oškodovan, medtem ko druga stran zatrjuje, da je bil postopek izpeljan po predpisih. Rejec Tomaž Kastelic je svojo 15 let staro kravo prodal v Italijo preko Kmetijske zadruge Medvode. Pri tem je računal na pregleden postopek odkupa: dogovorjena je bila cena, napovedano tehtanje, obračun pa naj bi temeljil na preverljivih podatkih.

Žival so odpeljali na zakol v Italijo, v klavnico Mario Troni Srl. Ko je bil postopek zaključen, je rejec prejel podatke o živi teži 740 kg, klavni masi 333 kg in priznanem 45-odstotnem klavnem izkoristku. Prejete številke so vzbudile dvom, saj se niso ujemale z njegovo oceno telesne konstitucije in izmerjenim obsegom prsnega koša (214 cm) krave. Ključna skrb pri tem pa ni bila le odstotek klavnega izkoristka.

Za kravo je bila dogovorjena cena 5,80 EUR/kg mesa. To je višja cena, kot za prodajo v slovensko klavnico (5,30 EUR/kg), zato se je rejec raje odločil za Italijo. Po prejemu obračuna so mu sprva obračunali nižjo ceno 5,30 EUR/kg, a jo je odkupovalec po Kasteličevem opozorilu popravil nazaj na dogovorjenih 5,80 EUR/kg. Rejec je nato uradno zaprosil KZ Medvode za dokazilo o tehtanju žive živali ali drugo potrdilo, a odziva ni prejel. Predvideva, da krave v zbirnem centru sploh niso tehtali, ampak so težo določili na podlagi odstotka mesa. »K tehtanju zaklane živali nisem šel, Italija je predaleč, pa tudi k tehtanju žive ne, saj sem verjel na besedo,« odgovarja.

»Tehtanje živih živali v zbirnem centru ni zakonsko obvezno, saj je za obračun pri živalih za zakol odločilna masa toplih polovic. Živali se lahko stehta zaradi trgovanja, evidenc ali logistike, vendar gre za poslovno prakso posameznega zbirnega centra, ne za zakonsko zahtevo,« so sporočili z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS.

NEJASNOSTI PRI ODKUPU?

V postopku odkupa ostaja odprto vprašanje, ali je bila krava dejansko stehtana, saj je tehtanje v zbirnih centrih le informativno. Kastelic je zato svoje pomisleke zapisal tudi v sporočilu zadrugi: »S težo krave se absolutno ne strinjam. Krava je imela obseg trupa 214 cm, kar pomeni med 790 in 852 kg žive teže. Izkoristek manj kot 50 % ni realen, ker je bila spitana. Tudi če vzamemo spodnjo postavko, torej 790 kg žive teže, bi morala imeti krava vsaj 395 kg mesa, kar je 62 kg več od obračunanega. To pomeni, da sem oškodovan za slabih 400 EUR ali natančneje 393,76 EUR.«

Na novinarsko poizvedbo se je odzvala italijanska klavnica, ki je pojasnila, da nima neposrednih odnosov s slovenskimi rejci ali posredniki in da živali plačujejo po klavni teži. Za dodatna pojasnila smo se obrnili na njihovega referenčnega dobavitelja, podjetje F.lli Lauri s.r.l. Dokumentacija potrjuje sledljivost živali od zakola do razreza mesa. V njej so navedeni identifikacija živali, datum zakola, klavna masa 333 kilogramov ter razvrstitev trupa O3, kar pomeni srednjo mesnatost in zmerno zamaščenost.

OCENA TEŽE STAREJŠIH KRAV JE SUBJEKTIVNA

Za strokovno mnenje smo se obrnili tudi na Zvezo društev lisaste pasme Slovenije. Strokovni tajnik Jože Smolinger pojasnjuje: »Med obsegom trupa in dejansko živo težo krave so lahko razlike. Dolžina trupa najbolj vpliva na maso krave, zato je ocena teže iz samega obsega težavna. Klavni izkoristek starejših krav je običajno nad 50 %. Težava je tudi v tem, da se zakolje zelo malo krav v takšni starosti (15 let), kar lahko vpliva na klavnost. Kakršne koli ocene pri tem primeru bi bile zato subjektivne.«

Na očitke rejca so se odzvali tudi v zadrugi. »KZ Medvode je 19. februarja 2026 odkupila kravo omenjenega lastnika. Lastnik se je z odkupovalcem Damjanom Koželjem dogovoril za ceno. Žival je bila pripeljana v zbirni center na Taborski cesti v Ljubljani in še isti dan odpremljena v Italijo. Ob prihodu so jo stehtali (740 kg).« Pri tehtanju je bil prisoten odkupovalec in voznik tovornjaka. »Običajno se živali v zbirnem centru ne tehta, razen če lastnik trdi, da je zelo težka. Gospod Kastelic ni izrazil želje po tehtanju, lahko pa bi bil prisoten.«

Koželj pojasnjuje, da klavnica Mario Troni Srl po zakolu izda klavni zapisnik z vsemi podatki po Uredbi (EU) 2017/1184. Zapisnik, ki smo ga prejeli, vsebuje zaporedno številko, datum zakola, ušesno številko živali, kodo in ime pošiljatelja ter klasifikacijo trupa (kategorija in mesnatost po sistemu SEUROP).

TEHTANJE INFORMATIVNO, KLAVNI ZAPISNIK KOT GLAVNI DOKUMENT

Po besedah Koželja podjetje Vita Špindler izvaja kontrolno tehtanje živih živali iz zbirnega centra v Jurovskem Dolu in primerja klavnost. »Po njihovem vzorcu je klavnost krav med 3. in 4. klaso približno 46 %. Pri klavnici Mario Troni Srl ne opažajo odstopanj. Klavnost je odvisna od žive teže, starosti in pasme; merjenje z merilnim trakom zato ni zanesljivo. Krava SI83871087 je bila križanka med lisasto in črno-belo pasmo, stara več kot 15 let, zato je bila njena klavnost pričakovano nižja.« Zadruga zagotavlja, da vsak rejec (tudi g. Kastelic) prejme obračun in klavni zapisnik običajno v enem tednu po pošti, po želji tudi elektronsko. Krava je bila obračunana po dogovorjeni ceni (5,80 EUR/kg mesa).

Zadruga poudarja, da letno odkupijo približno 4000 glav goveje živine. »Živino prodajamo v klavnice v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Vedno prodajamo »na meso«, zato živih živali praviloma ne tehtamo. Če rejec meri žival sam, mu je vedno omogočeno prisostvovati pri tehtanju v klavnici ali v zbirnem centru; tehtanje v zbirnem centru je informativno, verodostojna listina pa je klavni zapisnik.«

Dvomi in pritožbe rejca: Rejec navaja več razlogov za svoje nezadovoljstvo. Najprej opozarja, da je nasedel na višjo ceno za Italijo in pri tem ni bil prisoten pri tehtanju, kar mu daje občutek pomanjkljive preglednosti. Nadalje meni, da količina mesa 333 kg ne ustreza predvideni živi teži in standardnemu odstotku mesa, ki bi moral biti vsaj 370 kg. Odkupovalec mu tudi ni posredoval dokumentacije o tehtanju žive krave, kar po njegovem še dodatno zmanjšuje preglednost. Občutek ima, da je postopek potekal »po domače« glede cene in količine mesa, hkrati pa opozarja na neodzivnost zadruge na njegove zahteve in pritožbe.

UVHVVR NIMA ZADNJE BESEDE

»Na podlagi delegirane uredbe EU 2017/1182 ima Slovenija nacionalni predpis – Pravilnik o razvrščanju in označevanju govejih in prašičjih trupov. Po 12. členu kontrolor na klavni liniji sestavi zapisnik o kakovosti trupov, na podlagi katerega morajo klavnice rejce ali organizatorje odkupa dnevno pisno obveščati o rezultatih razvrščanja in masi trupov. Zapisnik je treba hraniti najmanj 24 mesecev,« navajajo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

»Zapisnik mora vsebovati podatke o klavnici in dobavitelju, datum zakola, identifikacijsko številko živali, kategorijo in tržni kakovostni razred, toplo maso trupa, morebitne opombe o poškodbah ali neustrezni predstavitvi ter ime ali kodo pooblaščene osebe, ki je opravila razvrščanje. Po 14. členu pravilnika lahko rejec, dobavitelj ali klavnica zahtevajo ponovno oceno ali tehtanje trupa, če se z razvrstitvijo ne strinjajo. Zahtevo je treba vložiti takoj oziroma najpozneje v enem dnevu po prejemu ocene. Postopek opravi pristojni inšpektor in mora biti zaključen najpozneje v dveh dneh po zakolu. Če je prvotna ocena pravilna, stroške nosi vlagatelj zahteve, sicer kontrolna organizacija, ki je opravila razvrščanje.«

V državah članicah nadzor kakovosti mesa izvajajo različni uradni organi. UVHVVR nima pristojnosti za tehtanje ali razvrščanje trupov v tujini niti informacij o posameznih sporih. Za razrešitev takšnih primerov mora rejec sodelovati neposredno s klavnico in pristojnim inšpektorjem v državi, kjer je bila žival zaklana.«

Primer krave rejca Tomaža Kastelica tako ostaja predvsem vprašanje interpretacije številk in zaupanja v postopek odkupa. Medtem ko rejec dvomi o številkah in bi si želel več preglednosti pri tehtanju, zadruga in klavnica poudarjata, da je bil obračun pripravljen na podlagi klavne mase in uradnega zapisnika. Ker je bila žival zaklana v Italiji, morebitna dodatna pojasnila lahko poda le pristojni nadzorni organ v državi zakola. Primer pa hkrati odpira širše vprašanje, kako je ob prodaji živine pomembna prisotnost rejca pri ključnih korakih postopka.