Skupna kmetijska politika Evropske unije 2023-2027 (SKP) spodbuja življenje na podeželju, trajnostno rabo zemljišč in podporo družinskim kmetijam, zlasti tistim na zahtevnejših terenih, kjer vsakodnevno delo ohranja tradicionalne prakse in urejeno podeželsko krajino.

V takšno okolje spada ekološka kmetija Pr’ Rakari, ki se nahaja v vasi Vintarjevec pri Šmartnem pri Litiji, na približno 350 metrih nadmorske višine. Kmetija leži v mirni, samotni dolini, obdani s hribi in gozdovi, po sredini pa teče potok. Dolga leta sta jo vodila Metoda in Martin Tori starejši, danes pa jo prevzema njihov sin, mladi kmet.

Kmetija obsega 35 hektarjev, od tega 7 hektarjev trajnih travnikov in 1,5 njiv v kolobarju, drugo pa predstavljajo pašniki in gozd. Zaradi razgibanega terena in številnih bregov je kmetovanje zahtevno, saj večine travnikov ni mogoče kositi več kot enkrat na leto. Prav zaradi teh naravnih danosti spada kmetija med hribovske, kjer je delo pogosto težje, a hkrati pomembno za ohranjanje kulturne krajine in tradicionalnega načina gospodarjenja z zemljo.

Osrednja dejavnost kmetije je živinoreja. Na posestvu redijo nekaj kokoši, sezonsko tudi purane, do pet krav molznic lisaste pasme ter nekaj teličkov in bikov – skupaj približno deset živali. Mleko s kmetije Pr’ Rakari redno oddajajo v mlekarno že več kot petdeset let. Čeprav vsaka krava trenutno daje okoli 15 litrov mleka na dan, cisterna po mleko pride na kmetijo na dva dni, k čemur pripomore tudi bližina sosednje kmetije s 60 molznicami.

Na kmetiji so vsakodnevno dejavni Metoda in Martin starejši ter njegova sestra, mladi prevzemnik Martin mlajši in sin Miklavž. Vsi skupaj skrbijo za delo in pridelavo hrane. Občasno pa jim na pomoč z veseljem priskoči starejši sin, ki je strojnik in živi v bližini, hčerka z družino, medtem ko družino dopolnjuje še sin, zaposlen kot vojak.

Včasih so krave molzli na roke. »Si predstavljate, da sem na roke namolzel 110 litrov mleka na dan?« spomni Martin starejši, kar najbolje pokaže, kako naporno je bilo včasih delo. Takrat je bil prihodek od mleka višji kot danes, medtem ko je Metoda poleg dela na domači kmetiji hkrati opravljala še redno službo. Sedaj se pogoji kmetovanja spreminjajo in spodbujajo različne oblike kmetovanja. Številni ukrepi v okviru Skupne kmetijske politike 2023–2027 takšne manjše kmetije spodbujajo k skrbi za naravne vire in s tem k ohranjanju kulturne krajine.

Ukrepi SKP, kot je IRP19 Ekološko kmetijstvo, predstavljajo podporo, ki kmetiji Pr’ Rakari omogoča lažje ohranjanje ekoloških praks na zahtevnem terenu, čeprav neposredni finančni vpliv za male kmetije ostaja omejen.

Kmetijo je Martin starejši prevzel leta 1981, po smrti očeta, in nemudoma začel z obnovo hleva, ki je bil v tistem času že precej dotrajan. Delo je bilo naporno, družina pa je v to vložila veliko truda in finančnih sredstev, da so kmetijo uspeli obnoviti in vzdrževati. V hlevu so krave proste, imajo veliko prostora in možnost gibanja v izpustu.

V letu 2025 so pri štirih kravah namolzli skupno 18.500 litrov mleka. Del mleka prodajo na domu, večino oddajajo mlekarni, preostanek pa porabijo za prehrano telet. Za mleko dobijo 10 centov več po litru, saj je ekološko in ga mlekarna plača več kot konvencionalno.

Življenjski udarec in ekološki prehod

Pomemben preobrat v načinu kmetovanja se je zgodil leta 2003, ko je gospodarjeva žena zbolela za rakom. »Zdravstvene težave so se pojavile v obdobju hude stresne situacije, ko je obstajala grožnja gradnje daljnovoda čez kmetijo, skoraj čez hišo, kar nas je močno obremenilo in zahtevalo veliko prizadevanj za zaščito posesti. Tega v sebi nisem mogla sprejeti in sem nedvomno zato zbolela. Na srečo smo dosegli, da so traso daljnovoda prestavili.«

Počasi se je Metoda pozdravila, ob tem pa je morala skrbeti za pet mladoletnih otrok, kar je bilo zanjo izjemno zahtevno in je pomenilo velik čustveni šok. Sedaj kljub diagnozi anevrizme v možganih Metoda živi polno življenje in ostaja močna, vztrajna ter pozitivna. Diagnoza je bila odkrita po padcu z višine na hlevu, vendar je to ni ustavilo. Dnevno prilagaja tempo dela in aktivnosti, hkrati pa se posveča družini in kmetiji, pri čemer ohranja svojo energijo ter predanost kmetovanju.

Njena življenjska preizkušnja je v družini spodbudila temeljit razmislek o načinu pridelave hrane in odnosu do zemlje. Postopoma so začeli iskati naravnejše načine kmetovanja. Pomemben vpliv je imel tudi Lunin setveni koledar, ki ga je na kmetijo prinesla soseda, gospodar pa se je kmalu zatem včlanil v Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Domžale.

Rezultat teh prizadevanj je bil prvi ekološki certifikat leta 2008, kar je omogočilo tudi dostop do podpor ukrepa IRP19 Ekološko kmetijstvo, ki spodbuja ohranjanje naravnih virov. Od takrat naprej kmetija deluje zavestno in odgovorno do narave ter po načelih ekološkega in biodinamičnega kmetovanja. Čeprav kmetija ne poseduje certifikata Demeter, ker strme površine zemljišč ne omogočajo obdelave po vseh strogih biodinamičnih pravilih, družina ostaja dosledna in ne odstopa od sprejetih naravnih načel pri svojem kmetovanju.

Ekološka kmetija Pr’Rakari je vključena v ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo. Za tako kmetijo, kjer je delo zahtevno in večina travnikov ne dopušča pogostejših košenj, ukrep zagotavlja vsaj delno finančno podporo za ekološko pridelavo ter vzdrževanje zemljišč.

Samooskrbna kmetija z bogato tradicijo

Kmetija Pr’ Rakari je v veliki meri samooskrbna. Na njej skozi vse leto pridelajo večino hrane za lastne potrebe, zelenjavo, meso, mleko, jajca, žita in kis. Doma pečejo kruh v tradicionalni krušni peči, pšenico, piro in koruzo pridelajo sami. Posebno mesto ima tudi pridelava zelenjave. V večjih količinah pridelujejo krompir, korenje, rdečo peso, česen, čebulo in kolerabo, ki so poleg lastne uporabe namenjeni tudi prodaji. Poleg tega pridelujejo še repo, hokaido bučke ter drugo sezonsko zelenjavo. Metoda na kmetiji poleg vsakodnevnega dela skrbi tudi za nabiranje zelišč za čaje, ki jih uporabljajo tudi pri biodinamičnem kmetovanju.

Ime kmetije »Pr’ Rakari« izhaja iz zanimive naravne značilnosti območja. V potoku, ki teče mimo kmetije približno kilometer daleč, so nekoč živeli številni raki. Prav po njih je nastalo ime Rakar, ki je zapisano tudi na večjih zemljevidih Slovenije in označuje lokacijo kmetije. Rake v potoku najdejo še danes, vendar jih ni več toliko.

Kmetija leži približno štiri kilometre od Šmartna pri Litiji in devet kilometrov od Litije. V bližini poteka tudi cesta proti Stični. Nedaleč stran, približno sedem kilometrov je oddaljen grad Bogenšperk. Približno uro in pol hoje od kmetije pa je tudi razgledni stolp na Javorju, od koder se ob jasnem vremenu odpirajo razgledi na številne kraje v širši okolici.

Brez škropiv ali umetnih gnojil

Naravno okolje okoli kmetije je izjemno bogato. Spomladi okoliške travnike in gozdne robove prekrije črni teloh, pozneje pa se brežine pobelijo od cvetočih šmarnic, medtem ko gozdovi dišijo po čemažu. Ker pot mimo kmetije vodi le še v gozd in se po približno petsto metrih konča ob strmem hribu, poraslem z mešanim gozdom, območje ohranja poseben občutek miru in odmaknjenosti. Takšno skrbno urejeno in neokrnjeno okolje odraža tudi njihov ekološki način obdelovanja zemlje. Sodelovanje v ukrepu IRP19 Ekološko kmetijstvo jim pomaga, da tudi na zahtevnejšem terenu nadaljujejo z ekološkimi praksami in tako ohranjajo tradicijo.

Podpora, ki jo omogoča Skupna kmetijska politika 2023–2027 in njeni ukrepi, je dobrodošla, vendar ne zaradi zaslužka ali povečanja dobička. Smiselna je kot orodje, ki omogoča vzdrževanje ekoloških in biodinamičnih praks in pomaga olajšati delo mlademu prevzemniku, ki nadaljuje tradicijo družinske kmetije.

Pri pridelavi hrane ne uporabljajo nobenih škropiv ali umetnih gnojil. Poleg ekoloških načel na kmetiji že dolgo uporabljajo predvsem biodinamične metode kmetovanja. To pomeni, da si pri delu pomagajo z različnimi zeliščnimi pripravki in čaji iz rastlin, ki jih naberejo sami, ter s posebnimi biodinamičnimi preparati, ki jih pridobijo v društvu Ajda Domžale. Pri setvi, spravilu pridelkov in drugih kmetijskih opravilih upoštevajo setveni koledar po Mariji Thun. Takšni pripravki pomagajo rastlinam k večji odpornosti, boljšemu razvoju ter bogatejšemu okusu, pridelki pa vsebujejo več vitaminov, mineralov in drugih hranilnih snovi, pomembnih za zdravje človeka.

Metoda poudarja: »Delamo zato, ker čutimo dolžnost do zemlje, pa če se splača ali ne. Ne gledamo skozi denar, ampak skozi zdravje.«

Kljub temu da kmetija deluje ekološko, pridelajo enako količino hrane kot v konvencionalnem sistemu. Zemlji dodajajo le naraven fosfor, brez uporabe drugih umetnih gnojil, in včasih pridelajo celo več kot konvencionalni kmetje.

»Zaradi uporabe biodinamičnih metod se kakovost in vitalnost pridelkov še poveča, kar se v praksi dobro kaže in daje odlične rezultate. Ekološko in biodinamično pridelavo spremlja več ročnega dela, katerega znatno olajša uporaba prekopalnika, ki omogoča učinkovitejšo obdelavo zemlje.«

Mladi prevzemnik nadaljuje tradicijo

Za gnojenje uporabljajo izključno domač kompost, pri obdelavi zemlje pa dosledno upoštevajo kolobarjenje. Na kmetiji tako živijo in delajo v tesnem sodelovanju z naravo, kar razumejo kot pomembno vrednoto in odgovornost do prihodnjih generacij. S takšnim načinom kmetovanja želijo ohraniti vsaj del zdrave slovenske zemlje za svoje otroke in vnuke ter ljudem ponuditi kakovostne in zdrave pridelke.

»Ravnamo se po načelih skrbi za naravo, ohranjanje kulturne dediščine in spoštovanje lokalnega okolja,« pojasni Metoda, ki je izjemna ženska. Predana in skrbna vsako opravilo na kmetiji opravi z ljubeznijo, hkrati pa najde čas tudi za pisanje poezije in ustvarjanje, kar razkriva tudi njeno ustvarjalno plat.

Kmetija ima že vrsto let certifikat za ekološko pridelavo, kar potrjuje njihovo dolgoletno zavezanost takšnemu načinu kmetovanja. Izkazujejo tudi visoko stopnjo ekonomske trajnosti, saj so v veliki meri samooskrbni z večino pridelkov in izdelkov. Viške zelenjave pa prodajajo na lokalnem trgu ter prek spleta. Na ta način sodelujejo v lokalni dobaviteljski verigi in prispevajo k oskrbi lokalne skupnosti. Pomemben poudarek namenjajo tudi sezonski pridelavi, saj so njihovi izdelki na voljo le v določenih obdobjih leta. S tem spodbujajo zavedanje o pomenu lokalne in sezonske prehrane ter zmanjšujejo vpliv na okolje.

Okolje ohranjajo za prihodnje rodove

Družina je obenem zelo ponosna, da ima mladega prevzemnika, ki bo tradicijo kmetije in spoštovanje do zemlje nadaljeval tudi v prihodnje, kar je skladno s cilji Skupne kmetijske politike 2023-2027, ki med drugim spodbuja podporo mladim kmetom (IRP24 – Podpora za zagon gospodarstev mladih kmetov) in ohranjanje družinskih kmetij. Mladi prevzemnik nosi očetovo ime Martin, a ga na dan obiska žal nismo spoznali, saj se je udeležil delavnice o vodenju dokumentacije ob prevzemu kmetije.

Družina je zavzeta, delo na kmetiji opravljajo vestno, mladi prevzemnik pa bo kmetoval kljub dodatnim obveznostim, saj bo kmetijo vodil ob svoji službi. »Martin bo nadaljeval z ekološkim kmetovanjem, pri čemer bodo na kmetiji vsaj še pet let krave molznice, kasneje pa jih bodo po vsej verjetnosti zamenjale dojilje,« je dodal Martin starejši.

Naravno okolje okoli kmetije, obdane z gozdovi, travniki, divjo floro in čistim vodotokom, je pomemben del njene identitete in ga družina skrbno ohranja za prihodnje rodove. Svoje pridelke pridelujejo v skladu s sodobnimi okoljskimi smernicami, ki jih določa SKP, vključno z ukrepom IRP19 Ekološko kmetijstvo, kar kmetiji omogoča ohranjanje ekoloških praks na zahtevnejšem hribovskem terenu.