SKP 2023–2027 ni le finančni mehanizem za podporo kmetom, temveč pomembno orodje za izobraževanje otrok tudi o ekološkem kmetijstvu. V okviru teh prizadevanj smo otrokom iz naših partnerskih osnovnih šol poslali spomladanske letake, s katerimi želimo približati proces ekološke pridelave hrane, prijazne do narave. In jih naučiti, kako kmetje skrbijo za ravnovesje med človekom in okoljem.

Letaki prikazujejo praktične primere ekološkega kmetijstva, kot so kolobarjenje, kompostiranje in varstvo biotske raznovrstnosti, ki pozitivno vplivajo na tla, vodo in zrak ter zagotavljajo sveže in hranljive pridelke skozi vse leto. Spomladi, ko se zemlja prebuja in pripravlja na novo rastno sezono, ekološki kmetje načrtujejo sajenje in skrbijo za rastline, da bodo pridelki kakovostni in trajnostni.

Spoznavanje teh procesov otrokom pomaga razumeti osnove ekologije in spodbuja zdrave prehranjevalne navade. SKP 2023–2027 omogoča tudi uporabo naravnih metod brez kemikalij in umetnih gnojil, kar mladim predstavlja pridelavo hrane, ki je prijazna do tal, vode in živali.

Spomladanski letaki so polni informacij, ki pomagajo razvijati zavest o pridelavi hrane in krepijo razumevanje, da skrb za okolje ni le naloga kmetov, temveč vseh nas.

Učenci partnerske Osnovne šole Podbočje so s pomočjo spomladanskega letaka spoznali, da je pomlad začetek novega rastnega cikla na kmetiji. Naučili so se, da SKP 2023–2027 in ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo podpirata ekološko pridelavo, ki vključuje naravne metode brez umetnih gnojil in pesticidov ter varovanje tal, vode in opraševalcev. Pomembno vlogo imajo čebele in drugi opraševalci, saj omogočajo opraševanje in rast plodov sadja in zelenjave. Otroci tako lažje razumejo, kako zdrava tla in naravni procesi, kot so delo deževnikov in mikroorganizmov, pripomorejo k rodovitnosti in zaščiti pred erozijo. Hkrati jih je vsebina spodbudila, da sami vzgajajo rastline in tako prispevajo k bolj zeleni pomladi.

Pomlad prebudi naravo

Pomlad prinaša daljše dneve, toplejša tla in novo rast na poljih, vrtovih in sadovnjakih. To je čas, ko se narava prebudi in kmetje pripravljajo zemljo, sejejo semena, sadijo zelenjavo in sadna drevesa. Pomlad je začetek novega rastnega cikla, ki zagotavlja zdravo hrano skozi vse leto.

Da bi lahko pridelovali hrano na naraven način, kmetom pomagata Skupna kmetijska politika (SKP 2023–2027) in ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo. Ta podpora pomaga pri uporabi metod, ki varujejo tla, vodo, biotsko raznovrstnost in prihodnost hrane.

Na otrokom prijazen način letaki pojasnijo proces priprave zemlje. Kako ekološki kmetje pognojijo tla s kompostom in jih zaščitijo z rastlinami za zeleno gnojenje ter sejejo solato, korenje, grah, redkvico, špinačo in zelišča, sadijo krompir in sadike zelenjave. Sadna drevesa, kot so jablane, hruške in češnje, zacvetijo in privabljajo čebele ter druge opraševalce, ki pomagajo rastlinam razviti plodove.

Otroci izvedo, da ekološki kmetje spomladi prav tako skrbijo za varovanje rastlin z uporabo mešanih posevkov, naravnih pripravkov in rastlin, ki odganjajo škodljivce. Cvetoči pasovi, sadovnjaki in travniki zagotavljajo hrano in dom čebelam, čmrljem in metuljem, kar je ključno za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pomlad je torej čas, ko se narava prebuja in kmetje skupaj z njo ustvarjajo ravnovesje.

Pomlad na krožniku in v vrtu

V predlaganem jedilniku na letaku otroci lahko odkrijejo lokalne pridelke, kot so mlada zelenjava, mladi krompir z zelišči, juhe iz graha ali špinače ter sveže jagode. Prav tako izvedo, da se v tleh spomladi prebuja življenje. Deževniki rahljajo zemljo, mikroorganizmi izboljšujejo rodovitnost, tla postanejo bolj zdrava in živahna. Če tla ostanejo gola, jih lahko poškodujeta veter in dež, zato ekološki kmetje uporabljajo rastline ali zastirko, da jih zaščitijo. Zdrava in živa zemlja namreč pomeni zdravo prihodnost hrane in narave.

Skupna kmetijska politikaSKP 2023–2027 podpira ekološke prakse na kmetijah. Otroci te prakse spoznavajo in doživljajo skozi obiske šolskih vrtov, naravoslovne dejavnosti in praktične izkušnje, kar jim pomaga razumeti, kako tovrstna pridelava hrane vpliva na naravo.

Pomlad je popoln čas, da otroke vprašamo, kaj bi se zgodilo, če ne bi posejali ničesar. Kako bi to vplivalo na hrano in naravo in ali lahko tudi sami vzgojijo svoje rastline ter prispevajo k bolj zeleni pomladi. Tako se širi znanje od kmetije do šole, da narava in človeško delo skupaj ustvarjata plodno in zdravo prihodnost.

Naravoslovni detektivi v akciji: spoznavanje vrta, polja in opraševalcev

Učiteljica Martina Peterlin iz partnerske Osnovne šole Podbočje je ob razdeljevanju naših pomladnih letakov izvedla dejavnost razširjenega programa Naravoslovni detektivi. V skupini, v kateri so sodelovali učenci 1., 2. in 3. razreda, so spoznavali različne vidike naravoslovja. »Ob obisku šolskega vrta so se naučili razlikovati med običajnimi in visokimi gredami, pogovarjali so se o tem, kakšno delo bo opravljeno v prihodnjih dneh in zakaj je to pomembno. Učenci so se spoznali s pomenom gnojenja, kompostiranja in delom razkrojevalcev, pokukali pa so tudi preko ograje na polje ter primerjali delo na polju in vrtu. Ob sprehodu okrog šole so ob čebelnjaku ponovili, kdo so opraševalci, kaj počnejo in zakaj je njihovo delo ključno za rastline,« je zapisala njihova učiteljica. Učenci so tako med seboj delili svoje izkušnje, to znanje pa je učiteljica predala tudi učencem 4. in 5. razreda.

S tem otroci lažje razumejo povezavo med naravo, kmetijstvom in hrano, ki jo jemo, razvijajo občutek odgovornosti do okolja ter spodbujajo radovednost in lastno prakso pri vzgoji rastlin.

S pomočjo ukrepa IRP19 Ekološko kmetijstvo in s podporoSKP 2023–2027 otroci hrano lažje doživljajo kot del svojega vsakdanjega življenja.

Preko teh praktičnih vsebin, obiskov kmetij, dela na šolskih vrtovih in učnih gradiv bolje razumejo kmetijstvo, pomen lokalno pridelane hrane ter odgovornosti do okolja. Otroci se naučijo, da skrb za rastline, čebele in naravo ni nekaj, kar počnemo samo v šoli, ampak del vsakdanjega življenja in naše okolice.