S 5. januarjem 2026 je v Sloveniji stopilo v veljavo obvezno cepljenje proti bolezni modrega jezika pri drobnici in govedu. Rejci so ob tem začeli prejemati obvestila veterinarjev s ceniki cepljenja, ki so mnoge šokirali. Cene storitev, ki se gibljejo od 4 do 7 evrov na žival za aplikacijo cepiva, ter od 25 do 50 evrov za prihod veterinarja na gospodarstvo, predstavljajo veliko finančno breme, ki ga mnogi težko ali sploh ne bodo mogli kriti.

Rejce še posebej skrbi nesorazmerje med ceno in časom ter zahtevnostjo dela. Na podlagi preteklih izkušenj z obveznim cepljenjem med letoma 2017 in 2021, ko je bilo cepljenje regulirano s strani države, ocenjujejo, da veterinarji za delo, ki traja manj kot eno uro za več deset živali, zaračunavajo skoraj 200 evrov na uro. Primer je rejec, ki redno, preventivno ali po koprološki analizi zdravi svoje živali z antiparazitiki, kar za 50 živali običajno traja manj kot eno uro ob pomoči asistenta. Pred tremi tedni je pri isti veterinarski organizaciji povprašal za cepljenje 70 živali z antiparazitikom in dodatkom selena; takrat bi za delo in materiale plačal skupno 280 evrov, in sicer 150 evrov za delo. Sedaj pa je za enako delo in število živali prejel račun, ki samo za delo znaša 350 evrov, kar pomeni razliko okoli 200 evrov. Rejci to ocenjujejo kot nesorazmerno finančno breme in izkoriščanje, saj gre praktično za isto delo, a po občutno višji ceni, ob podpori države, ki je uvedla obvezno cepljenje.

Dodatno rejce moti, da divjad in mufloni niso vključeni v obvezno cepljenje, čeprav tudi oni prenašajo bolezen, in da manjšim rejcem ni zagotovljena pomoč pri poginih, kljub temu da morajo cepljenje izvajati. Govedorejci in rejci koz morajo cepljenje opraviti dvakrat v treh tednih, tudi če pogini niso bili znatni, kar še povečuje stroškovno breme.

DRŽAVA CEN NE REGULIRA

Veterinarska zbornica Slovenije (VZbSi) poudarja, da je v Sloveniji med letoma 2017–2021 že potekalo obvezno cepljenje proti bolezni modrikastega jezika, takrat pa je bila cena storitev regulirana prek Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Za leto 2026 pa cene temeljijo na prostem oblikovanju trga, saj tržne veterinarske storitve potekajo v konkurenci, določanje cen ali koordinacija pa je s strani združenj prepovedana. Določitev cene je v pristojnosti posameznih veterinarskih organizacij. Zbornica razume, da bo cepljenje predstavljalo finančno breme, a ne soglaša z navedbami o dvakrat višjih cenah ali domnevnih zlorabah. Veterinarji pogosto opravljajo delo pod realno ceno, kar dolgoročno ni vzdržno. Če bodo cene nesorazmerno visoke, se bodo rejci lahko odločili za druge možnosti, pri čemer številne organizacije že nudijo popuste. VZbSi pojasnjuje, da ureditev povračila razlike ni v njihovi pristojnosti.

UVHVVR dodaja, da država ne določa cen cepljenja, saj veterinarske storitve niso regulirane in za to ni zakonske podlage; to je potrdilo tudi ustavno sodišče, ki je prepovedalo določanje enotnih cen za storitve, ki niso financirane iz proračuna RS.

Podobno UVHVVR pojasnjuje tudi glede sorazmernosti predlaganih cen s časom in zahtevnostjo same storitve – država teh cen ne določa in jih ne preverja, saj gre za tržno dejavnost, kjer je vsak veterinar odgovoren za oblikovanje svojih storitev. Regulacija cen, ki bi preprečila finančno obremenitev rejcev, ni predvidena; po potrebi bi država lahko uvedla le priporočeno ceno, ki pa ne bi bila zavezujoča. Med pripravami programa so od VZbSi prejeli predlog 10 evrov na žival, medtem ko se cene na terenu gibljejo med 4 in 7 evri.

O STRANSKIH UČINKIH CEPLJENJA

Prav tako so pojasnili, kako bo zagotovljen nadzor nad stranskimi učinki cepljenja. Izbrana cepiva proti serotipu BTV 3 in kombinirano proti serotipoma BTV 4 in 8 imajo dovoljenje Evropske agencije za zdravila, kar je jamstvo varnosti in uporabe tudi v drugih državah članicah EU. V skladu z navodili proizvajalca se lahko cepijo tudi breje živali in živali v obdobju laktacije. Vsa cepiva imajo določene stranske učinke, a tveganje za njihov pojav ne presega koristi cepiva. Kot navajajo, so najpogostejši stranski učinki prehodni in lokalni na mestu aplikacije. V primeru hujših stranskih učinkov mora rejec nemudoma obvestiti veterinarja, ki je opravil cepljenje.

Sistem farmakovigilance omogoča spremljanje neželenih učinkov, pri čemer veterinarji sporočajo tako predvidene kot nepredvidene učinke Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) prek spletnega obrazca. Nepričakovani učinki vključujejo tudi izostanek predvidenega učinka cepiva, pri čemer sistem omogoča sprotno izboljševanje varnosti in učinkovitosti cepiv.

Kot pravijo, je obvezno cepljenje najbolj učinkovit ukrep, saj bi prostovoljno cepljenje doseglo premalo rejcev. Cepljenje podpirajo tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica, Zadružna zveza in Zveza društev rejcev drobnice. UVHVVR pojasnjuje, da cepivo nima karence na meso in mleko, živila so varna za prehrano, in v zadnjih petih letih ni bilo primerov zavračanja mesa ali mleka zaradi cepljenja.

POGAJANJA O KRITJU STROŠKOV CEPLJENJA

Dodatno pojasnila MKGP navajajo, da je v skladu z veljavnimi predpisi izvajanje cepljenja regulirano in ga lahko izvajajo izključno veterinarske organizacije s koncesijo za opravljanje javne veterinarske službe. Rejci oz. lastniki živali nimajo pravne možnosti, da bi sami cepili svoje živali, saj zakonodaja zahteva izvajanje cepljenja v okviru nadzorovanih programov, kar zagotavlja sledljivost, varnost in učinkovitost ukrepa. Glavni cilj cepljenja je preprečiti širjenje bolezni med rejnimi živalmi, kjer so posledice za kmetijstvo in gospodarstvo največje, medtem ko se tveganje, ki ga predstavlja divjad, obvladuje z epidemiološkim nadzorom in preventivnimi ukrepi. Za divjad se izvajajo nadzorni ukrepi, kot so spremljanje poginov in obveščanje lovcev.

Institucije torej priznavajo finančno breme za rejce, a hkrati trdijo, da očitki o previsokih cenah niso upravičeni in da tržno določene cene ter nadzorovani programi zagotavljajo ustrezno zaščito, kar pa mnogim rejcem ne daje občutka pravičnosti.

Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi trenutno potekala pogajanja o tem, ali bodo stroški cepljenja v celoti kriti iz državnega proračuna ali pa bi se uvedlo prostovoljno cepljenje. Ker gre za neuradne podatke in ker kmetijske organizacije večinoma podpirajo obvezno cepljenje, je sicer bolj malo verjetno, da bi uspeli doseči prostovoljno cepljenje. Vendar pa bomo razvoj dogodkov še naprej pozorno spremljali in sproti obveščali o morebitnih spremembah.

Foto: M.M. Jevnikar