Ekološka pridelava, biotska raznovrstnost in družinska predanost

19 novembra, 2025
0
0

Ekološka kmetija Andrečkovi se aktivno vključuje v različne ukrepe Skupne kmetijske politike (SKP) 2023–2027, s katerimi uvaja trajnostne in ekološke prakse. S tem spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti, zdravje tal in naravno ravnotežje, kar izboljšuje kakovost pridelka in trajnost kmetije. Je sadjarsko-vinogradniška kmetija, ki na več kot osem hektarjih skrbi za raznoliko sadno drevje. Za majhno družinsko kmetijo iz Krškega skrbi prevzemnica Ivana Pirc s partnerjem Gašperjem Albo, skupaj pa pri svojem delu postavljata kakovost pred količino.

Na kmetiji so vključeni v več ukrepov znotraj IRP 19 Ekološko kmetijstvo, ki omogoča pridelavo hrane na naravi prijazen način, brez uporabe pesticidov ali umetnih gnojil, ter zagotavlja finančno podporo, med drugim prek Ukrepa IRP27 Biotično varstvo rastlin.

Ta spodbuja uporabo koristnih organizmov in bioloških pripravkov za nadzor škodljivcev in bolezni, kar zmanjšuje kemično obremenitev okolja ter ohranja talno in vodno biotsko raznovrstnost. Andrečkovi tako uporabljajo biotske metode za zaščito sadja in tako ščitijo okolje, biotsko raznovrstnost ter prispevajo k zdravemu in kakovostnemu pridelku.

Prav tako so vključeni tudi v Shemo za podnebje in okolje SOPO, ki spodbuja zmanjševanje izpustov, varčevanje z energijo, ohranjanje tal in izboljšanje življenjskega prostora za koristne organizme. Ivana skupaj z družino aktivno uvaja te ukrepe v vsakodnevno delo, s čimer povečujejo odpornost pridelkov in spodbujajo trajnostno rabo naravnih virov.

OHRANJANJE NARAVNEGA RAVNOVESJA V TRAJNIH NASADIH

Vključeni so tudi v shemo INP08.11 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih, ki spodbuja ustvarjanje različnih habitatov za koristne organizme v sadovnjakih, vinogradih in oljčnikih. Ukrepi vključujejo izmenično mulčenje, postavitev drogov za ujede, skalnjake za plazilce ter domove za čebelice in druge koristne vrste. Cilj je povečati biotsko raznovrstnost in ohraniti naravno ravnotežje v nasadih. Ivana pojasnjuje, da izmenično mulčenje pomaga ohranjati različne življenjske prostore za koristne organizme in spodbuja zdravje tal. Po vinogradu so razporejeni drogovi za ujede, lani pa so zgradili skalnjak, ki nudi zavetje plazilcem, naravnim nadzornikom škodljivcev.

S temi aktivnostmi kmetija ne le izpolnjujezahteve sheme INP08.11,ampak tudi aktivno prispeva k izboljšanju rodovitnosti tal in trajnostnemu kmetovanju.

Andrečkova kmetija se vključuje v vse te ukrepe, tudi če določeni – predvsem INP08.11 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – zahtevajo veliko dela in vzdrževanja. To dokazuje, da jim je ohranjanje narave in ekosistema dolgoročno enako pomembno kot kakovost pridelka.

Ivana poudarja, da so nepovratna evropska sredstva za kmetijo Andrečkovi dobrodošla. Čeprav prizna, da jo včasih ukrepi in pogoji nekoliko razjezijo, saj razpisi zahtevajo veliko dokumentacije, so ta sredstva pomoč, brez katere bi kmetija težje napredovala. Kompromisi so nujni, saj gre za sredstva, ki pomagajo pri razvoju. Dodaja, da so podpore pomembne za razvoj kmetije in naložbe. Pokrijejo del stroškov za nafto in škropljenje ter omogočajo, da se lahko bolj posvetijo naravi.

»Ukrepi, kot je sejanje rožic in zeli ob nasadih jagod, so še posebej koristni,« pravi. Uši se namreč nabirajo na rože in zeli in ne na jagode, kar omogoča naravno varstvo brez uporabe pesticidov.

Ekološko grozdje s kmetije Andrečkovi prodajajo Vinski kleti Krško. »Veseli smo, da imamo pogodbo, saj včasih še konec avgusta nismo vedeli, ali bo grozdje sploh našlo kupca,« pojasni Ivana in nadaljuje: »Moja kmetija je še mlada, pred desetimi leti sva z Gašperjem začela resno kmetovati.

Prvi mejnik je bil zagon kmetije in odločitev za ekološko kmetovanje, drugi pa sodelovanje na Malem placu za prihodnost, kjer smo začeli prodajati neposredno kupcem in se tako uveljavili na trgu. Tam spoznaš veliko ljudi, vzpostaviš stik s kupci, ki razumejo, s čim se ukvarjamo, in podpirajo našo vizijo. Mali plac nas res zbližuje,« dodaja.

OD ŠTUDIJA DO LASTNE KMETIJE

»Vse se je začelo s študijem agronomije in hortikulture v Ljubljani,« se spominja Ivana. »Takrat si nisem mislila, da bom ostala doma, saj smo bili le hobi vinogradniki.« Starša sta imela službi in približno 6000 trt grozdja, kar je bil dodaten vir dohodka. Vinogradništvo je bilo lepo, a od njega se ni dalo živeti. Po študiju je iskala zaposlitev, dokler je partner Gašper, strojnik po poklicu, ni spodbudil, naj razmisli o kmetovanju doma.

Ker je že med študijem delala na različnih kmetijah, se je odločila za svoj poskus. Za razpis mladih prevzemnikov (v novi SKP IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov) je imela dovolj zemlje, dodatne točke pa je prineslo, da je ženska in da je izbrala ekološko pridelavo. »Prehod ni bil lahek, a dobra osnova in moja mami, specialistka za sadjarstvo, sta pokazali, da zmoremo,« pravi Ivana.

Tri leta so grozdje še prodajali kot konvencionalno, a hitro videli, da je smer prava. Zasadili so hruške, marelice, lešnike in orehe, vse prekrili s protitočnimi mrežami, pridobili tunele za jagodičevje, namakalni sistem in sredstva iz razpisov. »Začetki niso bili lahki, naložbe velike, prihodkov pa sprva ni bilo. Brez ugodnega posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada bi bilo težko,« dodaja.

Danes kmetija obsega tri hektarje sadovnjakov in tri in pol hektarja vinogradov, večinoma lastnih. »Papirjev je ogromno in včasih sem se počutila, kot da se utapljam v njih,« pove z nasmehom. Po osmih letih so si sedaj delo razdelili. »Brez staršev ne bi zmogla,« priznava Ivana. Oče Vito, zdaj upokojen, in mama Andreja, ki še dela, sta še vedno nepogrešljiva pomoč na kmetiji. Tudi sinova Luka (2) in Matija (5) že z zanimanjem spremljata delo v vinogradu. Ivana je zaposlena na kmetiji, partner Gašper pa kljub službi drugje pomaga pri vseh opravilih doma – kot strojnik zna marsikaj sam narediti. »Poročena pa še nisva, imamo preveč projektov. Ko Gašper pripelje domov kakšen nov priključek, se pošalim, da je to moja poroka,« se zasmeji.

VSAKA SEZONA PRINAŠA NOVA ZNANJA

S podnebnimi spremembami imajo kar nekaj skrbi. »Načrtovala sem, da bo avgusta čas za počitek, zdaj pa je takrat že trgatev. Vse prehiteva, ribez junija, hruške avgusta … Čisto vse je zmešano,« pravi Ivana. Po fakulteti sta veliko delala, da sta zaslužila za vse načrtovane naložbe, takrat še nista imela otrok. »Če pogledam nazaj, bi bilo lažje, če bi jih imela prej, ko še ni bilo sezon in večjih pridelkov. A tega ne moreš vedeti vnaprej, čas namreč hitro beži,« pravi.

»Ko vidiš, da zemlja vrača trud, pozabiš na vse papirje in neprespane noči.«

Največji izziv pri prehodu iz konvencionalnega v ekološko pridelavo je bil začetni pritisk. Leta 2016 je bila ekološka pridelava v njihovih koncih precejšnja novost, starejši vinogradniki so bili skeptični, mlajši pa so stremeli k zdravim praksam. »Vsako leto je nov izziv, ne moreš se naučiti enkrat in potem mirno spati, saj vsaka sezona prinaša nova znanja in izkušnje,« pravi Ivana.

»Res pa ni težko, le ročnega dela je več, več si v vinogradih in nasadih, stalno spremljaš rast in rastlinam posvečaš veliko pozornosti. Količine so manjše, kar sprva malo skrbi, a je zato kakovost višja, cena pa boljša.«

Pri ekološkem grozdju so stroški zaščite rastlin sicer višji kot pri konvencionalnem. Ljudje mislijo, da ekološki kmetje ne škropimo nič, kar ne drži, je pa res, da uporabljamo kontaktne pripravke, gline in naravne snovi, in ne sistemskih. To pomeni, da delujejo samo na površini rastline in se sperejo s prvim dežjem, medtem ko se sistemska sredstva absorbirajo skozi korenine ali liste ter prenesejo po vsej rastlini.«

Ukrep IRP27 Biotično varstvo rastlin spodbuja ekološke prakse in zmanjšanje kemičnih sredstev, kar koristi okolju, hkrati pa kmetiji prinaša konkretne prednosti. Z izvajanjem tega ukrepa so na kmetiji izboljšali zdravje rastlin, zmanjšali bolezni in škodljivce, znižali stroške, optimizirali pridelavo in dvignili kakovost pridelkov.

Posavje je z jagodami precej zasičeno, zato jih v sezoni večino prodajo prek Malega placa za prihodnost. Ta povezuje kmete in potrošnike ter omogoča enostaven dostop do lokalne, sveže in sezonske hrane na več kot 30 lokacijah po Sloveniji. »Druge sadne vrste pa se doma dobro prodajajo, večino sadja tako prodamo doma ali razvozimo po domovih. Če bi danes začela nov nasad, bi najprej preverila trg in možnosti odkupa.«

Kljub temu meni, da se bo ekološko sadje vedno dalo prodati, saj mlade generacije cenijo ta način pridelave. Poleg tega pa se je tudi trženje prek družabnih omrežij izkazalo za odlično orodje za dosego kupcev in širjenje zgodbe kmetije.

Ivana Pirc je energična in predana prevzemnica ekološke kmetije Andrečkovi. Združuje praktično znanje, strateško načrtovanje in inovativnost, saj aktivno uvaja trajnostne metode, varuje biotsko raznovrstnost in optimizira delo v vinogradih, sadovnjakih in pri jagodičevju. Je vztrajna, pogumna in odgovorna, vsak pridelek osebno preveri, hkrati pa poskrbi za družinsko sodelovanje in trženje pridelkov. Za kmetijstvo pravi, da ni le poklic, ampak način življenja, ki zahteva srce, predanost in ljubezen do narave.

REALNOST EKOLOŠKE KMETIJE

Pri vinogradih, kjer so parcele ena ob drugi, ustvarjajo varnostni pas in preventivno škropijo tudi dve vrsti sosedovega vinograda. Ivana je zato hvaležna za dobro sodelovanje s sosedi. Prehod na ekološko pridelavo je bil sprva šok, še posebej za trto. Pri modri frankinji se je pojavil oidij, kar je običajno prvi dve sezoni, dokler se trta ne privadi na nov režim. »Trto je treba bolj redčiti in čistiti, kar je izziv, a zemlja se hitro obnavlja. Največ težav je bilo na površinah, kjer so prej uporabljali herbicide, a tudi te se postopoma prečistijo.«

Kljub začetnim strahovom Ivana spodbuja k prehodu na ekološko: »Tudi midva sva se bala, saj nisva vedela, v kaj se spuščava. Včasih je težko stopiti izven ustaljenih okvirov, a gre.« Zaradi nepredvidljivega vremena gojijo več kultur, če nekaj pozebe, drugo ostane. Čeprav je dela več, vedno ostane del pridelka. Ivana se spominja težkih začetkov, ko je bila na porodniški in je pozeblo vse sadje; takrat je bila še posebej hvaležna, da je imel Gašper stalno zaposlitev.

Oktobra je bil v Uradnem listu objavljen javni razpis IRP04 Naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij. Na voljo je skupno do 4,12 milijona evrov nepovratnih sredstev, in sicer 1,4 milijona evrov iz evropskih virov. Vložitev vloge na javni razpis poteka od 3. novembra 2025 do vključno 24. decembra 2025, do 14. ure.

»Leta 2016 so bili kmečki prispevki bistveno nižji kot danes in ti še rastejo, nesorazmerno s prihodki, ni bolniške, ničesar. Tudi zato kmečki poklic med mladimi ni najbolj priljubljen. Prej je na kmetijah živelo več generacij skupaj, danes pa je treba varstvo otrok usklajevati, kar je lahko zahtevno. Pridejo dnevi, ko je težko, a je treba vztrajati, saj vedno pridejo tudi tisti lepi,« pravi Ivana.

Veliko opreme si sposodijo, saj je ne potrebujejo vsak dan. Imajo en traktor s posebnimi gumami za strme terene, pri naložbah pa pazijo na donosnost, zato je včasih stroj bolje najeti. Jagode sadijo nekoliko kasneje, da porabijo manj vode; manj bujne rastline pomenijo manj bolezni in škropljenja. Sadijo jih v tunelih, ki jih ščitijo pred dežjem, namakanje pa urejajo z zalogovniki za 50.000 litrov deževnice. Poleg jagod namakajo tudi kostanje, čeprav je letos suša uničila 20 dreves.

Na kmetiji imajo raznolike nasade: kostanj, kutino, marelice, hruške, orehe, lešnike, češnje in jagode, vse na istem prostoru. Nekateri deli nimajo možnosti namakanja, kar bo treba še urediti, skupaj z vremensko postajo. Tukaj pa si bodo morda lahko pomagali z aktualnim razpisom IRP04 naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij in sredstvi, če bodo na razpisu uspešni.

Ker se ukvarjajo z ekološko pridelavo grozdja, jagod, sadja in drugih poljščin, izpolnjujejo pogoje za ukrep INP01 – Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost, ki je del Skupne kmetijske politike EU 2023–2027. Izvajajo namreč trajnostne kmetijske prakse, kot so ekološko kmetovanje, setev med vrstami in mulčenje za izboljšanje tal ter številne druge.

RAZNOLIK PRIDELEK, TRUD IN KAKOVOST

»Vse, kar pridelamo, tudi prodamo, le z namiznim grozdjem je nekoliko več težav. Nekaj ga gre v šole, odkup pa ni vedno zagarantiran. Letos je bila cena jagod na kmetiji devet evrov za kilogram, na Malem placu pa je dosegala 12 evrov. Ljudje pogosto ne vedo, koliko dela, stroškov in časa je vključenega v njihovo pridelavo (sadike, strojne ure, nafta, embalaža). Vsako košarico preverjam osebno, in če stranka opazi, da je kaj narobe, ji vedno ponudim zamenjavo. Doma beležimo vsa opravila in čas, ki ga porabimo za pridelavo, in če bi ga upoštevali, bi kilogram jagod stal okoli 20 evrov. Kljub temu razumem ljudi, ki iščejo cenejše alternative, a morajo vedeti, da ekološko pridelano sadje zahteva trud in stroške,« pojasni Ivana.

Na kmetiji gojijo številne vinske sorte, med njimi kraljevino, modro frankinjo, žametno črnino, rizling, plavec, sivi pinot, regent in cabernet, ter stare namizne sorte, kot so muškat blue, latina, sv. martin, kozji ziz in nero.

Sorte so odlične, a občutljive na dež in močno sonce, zato trto zaščitijo z insektnimi mrežami, sistemom proti toči in srnam, ki povzročajo veliko škode, podobno prašiči in jazbeci. Pridelek grozdja je vsako leto različen; lani so pobrali 1,9 tone kraljevine, letos kar sedem ton. Pozeble pa so marelice in češnje, druge kulture pa so odlično obrodile.

Družinsko delo je intenzivno, največ truda zahteva košnja trave. »Lani smo investirali v pletvenik za med trtami, še vedno pa ostaja veliko košnje okoli mrež, dreves in ob mejah. Imamo 14.500 trt, rezali pa jih bomo že decembra, če bo vreme ugodno, saj klasičnega zimskega mirovanja ni več.«

Ivana z Gašperjem in družino tvori odlično ekipo, ki skupaj načrtuje in si deli ideje. Živali trenutno nimajo, a Ivana razmišlja o ovcah, kozah, morda oslu in kuncih na paši, da bi vzpostavili celovit krog pridelave, gnojenja in paše. Prepričani so, da se kmetijstvo splača, družina pa ostaja ključna podpora, ki verjame v prihodnost kmetije.

Kmetijstvo bi priporočila mladim, a le, če ga res čutijo in imajo radi. »Če greš vanj samo zaradi dobička, ni vredno. Gre za način življenja, ki ga moraš sprejeti in vanj vložiti srce.«