Gregor Dular, 48-letni kmet iz Vavte vasi, vodi edino preostalo kmetijo v vasi, ki obsega okoli sto hektarjev. Njegova filozofija je, da uspeh kmetije ni odvisen le od tehnologije ali subvencij, temveč predvsem od stalne prisotnosti v hlevu in skrbi za živali. Hlev je za Gregorja središče kmetije, kjer se vsaka odločitev odraža v zdravju črede in kakovosti mleka. Z ženo Petro sta skozi leta postopoma gradila in širila hlev, vedno s poudarkom na počutju krav in trajnostnem razvoju. Kmetija tako združuje tradicijo, inovativnost in predanost, kar omogoča, da kljub vsem izzivom ostaja stabilna in konkurenčna.

Kmetija je še v razvoju, hlev pa še ni povsem dokončan. Cilj je doseči do 120 molznic, čredo pa obnavljajo z lastnim podmladkom, zato se postopoma povečuje. Hlev so skozi leta večkrat širili, da so dosegli trenutno stopnjo. Proste krave redijo že od leta 1992, a so se dolgo spopadali s prostorsko stisko in pomanjkanjem ustreznega prostora za živali. Kmetijo je podedoval po očetu, ki je po nenadni bolezni umrl leta 2018. Po njegovi smrti sta tako s Petro začela načrtno širiti hlev in izboljševati pogoje za živali. Zgradila sta 1200 m2 novega hleva, lani pa še dodatni del, ki je nadomestil star in nefunkcionalen prostor.

Prvega molznega robota uporabljajo že osem let, a kmalu so ugotovili, da razporeditev v hlevu ni optimalna, saj so bile živali na obeh straneh, robot za molžo pa le na eni. Zato so postavili še drugega, kar je delo in oskrbo živali močno poenostavilo.

IZRABLJENI ČEVLJI, NEOMAJNA VOLJA

Gregor in njegova žena Petra sta že večkrat poskušala pri občini doseči premik celotnega gospodarstva, ki stoji sredi vasi. Načrtovala sta prodajo kmetije in njeno preselitev na obrobje, a so njune želje ostale brez posluha. Domačija sicer obsega pet hektarjev zemlje v enem kosu, raztegnjena parcela pa je včasih vsaj delno rešila prostorsko stisko, a so sosedje vendarle blizu. Morda bo selitev kmetije v prihodnosti izvedel njun sin, za zdaj pa se jima to še ni posrečilo.

Med koronakrizo so začeli z gradnjo novega hleva in jo končali leta 2022. Vse delo so opravili sami, z lastnim lesom, brez razpisov ali evropskih nepovratnih sredstev. Gregor ob tem pripomni, da ni zagovornik naložbenih razpisov. »Marsikatera stvar se lahko preveč zaplete, čeprav bi bila lahko preprosta. Kmetje pa imajo ob tem komaj toliko svobode, da lahko delajo.«

Petra in Gregor s hčerkama Ano in Emo

Na kmetiji delata sama, saj je Gregorjeva mama Darinka že v pokoju in fizično prešibka za vsakodnevna težja opravila. Njuni štirje otroci – Doroteja, Jakob, Ana in Ema – pa pomagajo po najboljših močeh, kolikor jim pač dopuščajo šolske obveznosti. Dopust si le redko privoščijo, če pa že, le za en sam dan. Zjutraj se namenijo proti morju, zvečer pa so že nazaj v hlevu. Gregor ob tem pokaže svoje čevlje z izrabljenim podplatom, pri čemer se nasmehne in razloži, koliko kilometrov je prehodil v tako kratkem času. »Mislim, da bi tudi najbolj vzdržljivi pohodniki čevlje težko obrabili do take mere.«

Družba bi se morala po njegovem mnenju bolj zavedati truda kmetov, a Gregor doda, da so sami že začeli ceniti svoje delo. V šali pokaže na nov traktor znamke Fendt. »Vidite, končno smo se začeli ceniti,« in nas nasmeje. Vsi člani družine so izjemno delavni in vztrajni, niso pa perfekcionisti, dodaja Gregor. »Za popolnost in detajle nam namreč preprosto zmanjkuje časa.«

NAVDIH Z BLEDA: ODPRT HLEV PO ZGLEDU MULEJEVIH

Prej je bil hlev zaprt, klima je bila slabša, soočali so se prostorskimi ter zdravstvenimi težavami. Nato so ga povsem odprli, navdih pa je Gregor dobil na kmetiji Mulej na Bledu, kjer je kupil rabljene ležalne loke. Kot je dejal, je imel med gradnjo ves čas pred očmi Mulejev hlev, saj si je želel odprt hlev, prilagojen zunanji klimi. Hleva ne zapirajo, razen ene strani, kjer so blizu sosedje, voda pa v njem zaradi sistema cirkulacije kljub mrazu nikoli ne zmrzne.

Gradnja je potekala postopoma. Do leta 1990 so redili osem krav, nato 15 prostih krav in deset telic. Med letoma 1992 in 1995 so zgradili še en del hleva, leta 1999 sredinski del in število živine povečali za 100 %. Do leta 2023 so hlev ponovno dogradili in povečali stalež, ki se je danes ustavil na 160 glav živine, pri čemer je 85 krav molznic, a hlev še ni popolnoma zapolnjen. V tem času so kupili tudi 30 telic s kmetije, ki je prenehala z rejo krav molznic, vendar so s tem nakupom v hlev prinesli tudi zdravstvene težave – od uši do lišajev –, s katerimi se še vedno spopadajo. Postopoma bodo hlev napolnili s svojimi telicami, čeprav razvoj poteka počasi, saj so letos krave večinoma telile bikce.

Gregor pripoveduje, da njihove živali večino časa preživijo v izpustu in na pašniku. Vsem rejcem, ki imajo to možnost, zato svetuje, naj svojim živalim omogočijo izhod na prosto, saj to pomembno prispeva k njihovemu dobremu počutju.

Kot pravi, je izjemno hvaležen za sodobno tehnologijo v hlevu, ki njemu in Petri omogoča, da jima zjutraj ni treba vstajati prav zgodaj. Tako si prihranita marsikatero zdravstveno težavo ali vsaj izčrpanost, ki je med kmeti precej pogosta.

Pri gradnji hleva so si prizadevali, da čim več dela opravijo sami, pri tem pa so uporabili domač les in tako prihranili precej stroškov. Hlev so zasnovali brez plošče za seno – zamisel je Gregorjev oče dobil na ekskurziji na Nizozemskem, kjer so si ogledali sodobne kmetije in dobre prakse prenesli tudi domov.

POSTOPNA RAST Z LASTNIMI SREDSTVI

Na blatilnem hodniku imajo rešetke, a opažajo, da jih bodo morali, zaradi težav s parklji, zamenjati za betonsko podlago, hkrati pa bodo morali zamenjati tudi sedanjega robota, ki čisti rešetke, za takega, ki blato sesa. Ležalni boksi so iz mehke gume in nastlani z žagovino, da ostanejo suha, medtem ko je mlada živina na globokem nastilju in razporejena po skupinah. Kmetija uporablja sodobno tehnologijo podjetja Lely (Agromilk), vključno z dvema robotoma za čiščenje blatilnih hodnikov, robotom za potiskanje krme k jaslim, dvema robotoma za molžo ter krtačo za nego in čiščenje. Imajo tudi mlekomat, ki pa je trenutno v okvari, saj gre za švicarski model in je dobava rezervnega dela zahtevna.

Gregor je opravil tečaj za osemenjevanje, vendar tega dela še ne izvaja. V čredi imajo zato plemenskega bika črno-bele pasme, ki mu pravijo Tonček, in je namenjen telicam ter kravam molznicam. Z njim so zelo zadovoljni, a vendar so se letos večinoma rojevali bikci, kar pomeni, da nimajo podmladka. Gregor pojasnjuje: »Zakaj bi moral določene storitve preplačevati, če lahko vse uredi bik.« Čeprav je Tonček izjemno učinkovit, imajo v načrtu, da ga do konca leta izločijo iz črede in začnejo s seksiranim semenom, da bodo zagotovili dovolj telic za nadaljnjo obnovo črede. Čreda je mešana, kar Gregor opisuje kot prijetno raznoliko: »Če je v hlevu le ena pasma, je preveč monotono. V čredi so črno-bele krave, rjave, rdeči holštajn ter simentalke.«

Razvoj in posodobitev kmetije sta izjemno draga procesa. Čeprav Evropska unija ponuja precej finančne podpore, ta pomoč pogosto ne doseže svojega pravega namena. Na poti do kmeta se namreč izgubi v zapletenih administrativnih postopkih, zato do njih pogosto pridejo le drobtine.

Gregor razmere opisuje ostro, pravi, da se kmetje včasih počutijo skoraj kot razredni sovražniki, kar je, po njegovem mnenju, še vedno globoko zakoreninjeno v naši družbi. »Kot bi bili v fevdalizmu,« doda. »Država nam pobere toliko, da še preden prejmemo subvencijo, že plačamo davek.« Tudi zato so gradili postopoma, z lastnimi sredstvi in skrbno premislili vsak vloženi evro. V načrtu imajo še izgradnjo nove, večje porodnišnice, saj mora biti ta prostor po Gregorjevih besedah najudobnejši del hleva.

VPLIV SUŠE NA MLEČNOST IN STROŠKE

Letos jih je prizadela katastrofalna suša, ki je uničila več kot 30 % koruze na težkih tleh njiv, zato morajo dokupovati energetsko krmo. Za krave pripravljajo mešanico koruzne in travne silaže, sena, soje, repice, vitaminov in mineralov ter koruznega šrota. Mlečnost je 25 litrov, kar je manj kot običajno. Zaradi suše se jim je porušil krmni obrok, posledica je padec mlečnosti, poleg tega pa v hlevu še vedno manjka približno 30 molznic, da bosta robota za molžo dosegla polno obremenitev. Vsak drugi dan v Ljubljanske mlekarne cisterna odpelje 3,5 do 4 tisoč litrov mleka, vsebnosti pa so dobre: 4,36 % maščob in 3,47 % beljakovin. Pri sestavi obrokov jim svetujejo strokovnjaki podjetja, kjer kupujejo močno krmo.

Gregor poudarja, da rejski uspeh ni odvisen samo od opreme ali krme. »Rezultati pridejo le, če si kot kmet ves čas prisoten v hlevu. Moraš biti tam, takoj oskrbeti vsako žival, opazovati vsako gibanje, takoj reagirati, ko je kaj narobe. Krava je bolj zahtevna kot ženska, vam povem,« se pošali.

S to naložbo in novim hlevom so skušali zagotoviti čim boljše pogoje za živali, kar jim je odlično uspelo, čeprav z omejenim proračunom. Gregor se ob tem pošali: »Kaj bi jamral, saj denarja kmetje tako ali tako ne rabimo, nikamor ne gremo, lačni pa tudi nismo.« Pravi, da so kmetje odvisni od svojega dela ali – drugače povedano – živijo svoje delo.

Krave imajo ves čas možnost izpusta na pašnik, ki obsega približno štiri hektarje, kjer se rade zadržujejo. Ob močnem dežju ostanejo na terasi, kot izpust imenuje Gregor, sneg jim je všeč, poleti, v vročini, pa počakajo, da sonce zaide, šele nato gredo ven in tam tudi prespijo. Gregor pojasnjuje, da poleti v hlevu pogosto ostanejo le štiri krave – tiste, ki sploh ne želijo ven. Za hlajenje v vročih dneh uporabljajo tudi pršilnike z vodo, ki pomagajo vzdrževati optimalno temperaturo v hlevu. Za seno imajo senik z dosuševalno napravo, silažo pa spravljajo v sendvič silos.

Hlev je zasnovan tako, da se krave v njem dobro počutijo, hkrati pa ponuja boljše delovne pogoje za Dularjeve. Zaradi tega je delo lažje, rezultati pa boljši in hitro opazni.

Razvoj njihove kmetije je rezultat dolgoletnega dela in učenja. Vsak dogodek, od izzivov s sušo in dopolnjevanja črede do uvajanja tehnologije in izboljševanja pogojev za živali, je prinesel nove izkušnje in spoznanja. Njihov hlev tako ni le prostor za molžo, temveč je srce gospodarstva, kjer se kaže pomen stalne prisotnosti v njem. Čeprav razvoj poteka postopoma, je vsak njihov korak premišljen, s poudarkom na zdravju in počutju črede.

ZNAČILNOSTI HLEVA:

Postopna gradnja in širitev.

Trenutno je v hlevu približno 160 glav živine, pri čemer je 85 molznic.

Končni cilj je 120 molznic, hlev še ni povsem zapolnjen.

Zasnova temelji na zunanji klimi, hlev je povsem odprt.

Zaradi cirkulacije voda v njem nikoli ne zmrzne.

Zgrajen z domačim lesom in brez evropskih sredstev – v lastni režiji.

TEHNOLOŠKA OPREMA:

Dva robota za čiščenje hodnikov, robot za potiskanje krme, krtača za nego (Lely).

Dva robota za molžo Lely Astronaut.

Mlekomat (švicarski model) trenutno v okvari zaradi težav z dobavo rezervnih delov.

PROSTOR IN UREDITEV:

Na blatilnem hodniku so rešetke, ki jih bodo zamenjali z betonsko podlago.

Ležišča iz mehke gume, nastlana z žagovino.

Mlada živina na globokem nastilju, razporejena po skupinah.

V načrtu izgradnja večje porodnišnice.

Krave imajo stalni izpust na 4-hektarski pašnik.

Pršilniki za hlajenje v vročih dneh.

Funkcionalen, enostaven in udoben za živali.

Omogoča boljše delovne pogoje, manj fizičnega napora in bolj pregledno delo.