Na seji Odbora za kmetijstvo sta kmetijska ministrica Mateja Čalušić ter namestnik direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Matjaž Guček, predstavila ukrepe za obvladovanje bolezni modrikastega jezika (BTV) v Sloveniji. Čalušićeva je napovedala, da bo ministrstvo v okviru programa obveznega cepljenja za leto 2026 zagotovilo sredstva za nakup cepiva proti sevom 3, 4 in 8, ki so trenutno najbolj razširjeni v Evropi. Na voljo bo nekaj več kot milijon odmerkov, kar bo po ocenah zadostovalo za precepljenost celotne populacije živine. Stroške, ocenjene na okoli pet milijonov evrov, bo krila država. Odločitev o tem, kdo bo poravnal stroške samega cepljenja, pa še ni bila sprejeta.

Ministrica je še pojasnila, da so z rejci drobnice razpravljali o morebitnih spremembah programa reje, ki jih na ministrstvu trenutno še preučujejo. Dogovarjali so se o sektorskem razpisu in njegovi prilagoditvi dejanskim potrebam panoge. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo pripravila pregled uspešnosti rejcev na preteklih razpisih. To bo omogočilo tudi bolj ciljno usmerjene prihodnje razpise. Kot kratkoročen ukrep za pomoč rejcem, ministrstvo proučuje možnost predčasnih izplačil za območja z omejenimi dejavniki kmetovanja (OMD), ki bi bila lahko izvedena že januarja, saj so kmetje redna plačila OMD letos prejeli že vnaprej.

VIRUS SE UMIRJA, STANJE NA TERENU OSTAJA RAZLIČNO

Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice, je ob aktualnem dogajanju poudaril: »Končno so se začeli pogovori o možnih rešitvah, o odškodninah, uveljavljanju višje sile in možnosti, da se to podaljša do leta 2027 oz. do konca programskega obdobja. Izgubljenih čred se namreč ne da nadomestiti čez noč. Na MKGP razmišljajo tudi o prilagojenem razpisu, ki bi vsaj delno pomagal prizadetim ovčerejskim kmetijam.«

Potrdil je, da je koalicija na zadnji seji Odbora za kmetijstvo zavrnila vse predloge opozicije, med njimi, da bi država pokrila stroške cepljenja in povrnila gospodarsko škodo. »Edini sprejeti sklep je bil nadaljevanje dialoga med deležniki. Čeprav to še zdaleč ni konkretna rešitev, pa je pomembno, da se je komunikacija vsaj začela.«

Savšek nadalje pove, da številke o poginih še vedno niso jasne. Uradno navajajo okoli 4000 poginulih živali, a podatki s terena te številke ne potrjujejo. »Resnično številko, ki je precej višja, bodo morali slej ko prej razkriti. Kljub temu lahko rečem, da se razmere nekoliko umirjajo. Virus je morda v upadanju, čeprav so na določenih območjih težave še vedno velike. Na naši kmetiji stanje počasi kaže na bolje. Nekaj ovc je še v hlevu in so šibke, vendar jih postopoma že spuščamo na pašnike, da se vrnejo v kondicijo.«

POMOČ MORA DOSEČI VSE REJCE, NE LE PEŠČICE

Glede odškodnin Savšek pojasnjuje, da končnih odločitev še ni, tudi zato, ker še ni točnih podatkov o obsegu izgub. Ena izmed možnosti je res sektorski razpis kot oblika ekonomske pomoči rejcem. »Pomembno je, da pomoč doseže čim več kmetij, ne le peščico. Denar se mora razdeliti pravično. Marsikateri rejec bi rad dopolnil zdesetkane črede, toda treba je vedeti, da bodo cene plemenskih ovac močno narasle. Če bo posamezna ovca stala 400 evrov, si bo le redkokdo lahko privoščil nakup celotnega tropa,« opozarja.

Dotaknil se je tudi tematike glede cepljenja, ki med številnimi rejci sproža pomisleke. »Ker se cepivo nabavlja prek javnega naročanja, se bo najverjetneje izbralo najcenejše. Toda cena ne bi smela biti odločilni dejavnik. V praksi se namreč pogosto izkaže, da je najcenejše cepivo na koncu za rejce ‘najdražje’. Tega pa si rejci drobnice in goveda ne želimo.« Katero cepivo se bo v Sloveniji uporabljalo, bo znano po zaključku javnega razpisa in ko bo dobavitelj izbran.

Savšek ob tem kritično ocenjuje delo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. »V teh razmerah so odpovedali na celi črti – od odzivnosti, odvoza kadavrov do raziskave, kateri serotipi virusa so sploh prisotni v Sloveniji. Namesto da bi se usmerili v rešitve za prihodnost, se še vedno ukvarjajo z zgodovino in statistiko ter iščejo krivce. Rejci pa potrebujemo jasne ukrepe in zanesljiv načrt, kako naprej.«