Intervencija IRP17, imenovana »Naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil«, je eden pomembnejših ukrepov v okviru Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027. Namenjena je kmetom, ki želijo izboljšati ravnanje z organskimi gnojili, zmanjšati izpuste dušika v okolje in povečati učinkovitost ter trajnost kmetijske pridelave. Ob stopnjevanju pritiska na okolje stopnjuje, je prav odgovorno ravnanje z gnojili ključnega pomena za dolgoročno vzdržnost kmetijstva.

Učinkovito ravnanje z gnojili

V okviru IRP17 so tri glavne vrste naložb. Nakup sodobne kmetijske mehanizacije za gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi emisijami, gradnja zaprtih skladišč za živinska gnojila ter zatesnitev že obstoječih lagun. Vse te naložbe znižujejo negativen vpliv kmetovanja na okolje, zlasti na kakovost zraka in voda. Hkrati pa omogočajo prilagajanje kmetij na nove podnebne razmere, ki zahtevajo bolj preudarno upravljanje z viri.

Upravičenci do podpore morajo pripraviti poslovni načrt, v katerem dokažejo, da je naložba ekonomsko smiselna in izvedljiva. Poleg tega morajo biti vključeni v izvajanje ukrepa KOPOP. Natančneje v podintervencijo »Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak«, ali pa se vanjo vključiti najpozneje eno leto po zaključku naložbe. Gre sicer za zahteven pogoj, ki zagotavlja, da se podprte naložbe dejansko uporabljajo na okoljsko odgovoren način.

Slovenski kmetje vlagajo v trajnostne rešitve

Stopnja podpore znaša 30 odstotkov upravičenih stroškov. Ta delež se lahko poveča za dodatnih 10 odstotkov, če se naložba izvaja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD). Za 20 odstotkov pa v primeru, da vlagatelj izpolnjuje pogoje za mladega kmeta. To pomeni, da so mladi prevzemniki kmetij in kmetije v zahtevnejših obdelovalnih razmerah dodatno spodbujeni k vlaganju v trajnostne rešitve. Podpora se izplača v obliki nepovratnih sredstev, na podlagi dejanskih stroškov ali po vnaprej določenih enotnih stroških iz kataloga.

Kar nekaj slovenskih kmetov, ki se ukvarja z rejo goveda, se zaveda pomena odgovornega gnojenja. Zato so investirali v nakup novih cistern z vlečnimi cevmi, ki omogočajo neposreden vnos gnojevke v tla. Tako so zmanjšali izpuste amonijaka in hkrati izboljšali izkoristek hranil v tleh. Ta zdaj ostanejo tam, kjer jih rastline potrebujejo. Nekateri gradijo tudi zaprta skladišča za živinska gnojila, ki zmanjšujejo nevarnost onesnaženja voda in omogočajo nadzorovane pogoje skladiščenja.

62 vlog in 2,5 milijona evrov sredstev

Prvi javni razpis za intervencijo IRP17 je bil objavljen 15. novembra 2024. Rok za oddajo vlog je bil 22. januar 2025, v tem času pa je bilo oddanih 62 vlog. Vlagatelji so zaprosili za skupno 2,5 milijona evrov. Razpisanih pa je bilo skoraj 4 milijone evrov nepovratnih sredstev, kar kaže na precejšnje zanimanje med kmeti.

Za vse kmete, ki torej razmišljajo o podobnih naložbah, je smiselno redno spremljati objave novih razpisov. Pomembno je tudi pravočasno posvetovanje z lokalnimi kmetijskimi svetovalnimi službami ali pristojnimi institucijami. Intervencija IRP17 je torej finančna podpora, hkrati pa tudi priložnost za dvig konkurenčnosti dejavnosti ter pomemben korak k varovanju naravnih virov.