Za visoko mlečnost je ključno ravnovesje med zdravjem in dobrim počutjem živali, vrhunsko genetiko, kakovostno prehrano in ustreznim bivalnim okoljem. Rok Rozman iz Zadrage pravi, da le zdrava krava daje veliko mleka, zato pri njeni oskrbi ne smemo varčevati. “S tem povečamo prirejo, hkrati pa optimiziramo stroške,” je že pred časom povedal Rok in dodal, da so kljub trudu in predanosti rejci danes pod vse večjim pritiskom.

V letu 2023 so dosegli celo povprečno mlečnost 15.211 kilogramov in kot prvi v državi presegli povprečje 15.000 kilogramov mleka na kravo. Njihova čreda, ki šteje 40 krav molznic, pa že peto leto zapored ostaja najboljša v Sloveniji po mlečnosti!

Matjaž ter Petra in Rok Rozman

Več prvesnic v čredi

Mlečnost je pri Rozmanovi čredi naraščala že vsa leta in nakazovala prihodnje vrhunske dosežke. Hlevsko povprečje za leto 2024 je tako znašalo 14.161 litrov mleka v standardni laktaciji. Kljub podatku, ki je podan v litrih, je mlečnost nekoliko nižja od rekordne predlani, vendar Rok to utemelji: “Glavni razlog za nižjo povprečno mlečnost je bil večji obrat črede. Izločenih je bilo več starejših krav ter vključenih več prvesnic, ki imajo seveda nižjo mlečnost. Je pa res, da na tako visoko prirejo vpliva vse, od vremena, kakovosti krme, skratka najmanjša malenkost.” Dodaja, da je pri manjših čredah vpliv vsake krave na povprečno mlečnost še toliko večji kot pri velikih. Če je torej v čredi velik delež prvesnic, rejec ne more pričakovati visokega povprečja, pa čeprav je čreda vrhunska. Njihov glavni in prvi cilj je zdravje krav in ne visoka mlečnost, njihove krave pa v reji dosegajo vsaj pet laktacij.

Kako jim uspeva dosegati tako visoko mlečnost?

“Za visoko mlečnost so ključni zdravje in dobro počutje živali, vrhunska genetika, kakovostna prehrana ter ustrezno bivalno okolje,” poudarjata Matjaž in Rok Rozman. Rokova žena Petra, ki skrbi za pregled črede in odbiro, pa pravi, da krave osemenjujejo s semenom domačih testiranih in mladih bikov ter s semenom tujih kanadskih in ameriških plemenjakov. V čredi imajo potencialne in potrjene bikovske matere ter sodelujejo v projektu genomske selekcije. Vse njihove živali so genotipizirane z namenom ustvarjanja referenčne populacije in hitrejšega genetskega napredka. Z genomsko selekcijo dosegajo hitrejši napredek. Genotipizirajo že teleta, na podlagi DNK živali pa nato ugotovijo njeno plemensko vrednost. Generacijski interval je hitrejši, zato je hitrejši tudi napredek.

Minimalna tehnologija – maksimalni rezultati

Oprema v hlevu je osnovna – molzišče ribja kost (2×4) deluje brez dodatne tehnike, saj pri manjših čredah, ob primerni oskrbi krav, visoka mlečnost ne zahteva najsodobnejše tehnologije, je prepričan Rok. Krave imajo ležišča z globokim nastiljem – bukovo žagovino.
“Visoka mlečnost ne pomeni nujno več težav v reji – ravno obratno. Če je krava primerno oskrbljena in ima na voljo ustrezen bivalni prostor, je težav manj, s tem pa je večja tudi prireja mleka,” sklene Rok.