Slovenija velja za edinstveno posebnost pri obračunavanju cene mleka, saj ga kot ena redkih držav še vedno odkupuje na liter in ne na kilogram. Mlekarne v tujini ceno pogosto oblikujejo na teži, medtem ko Slovenija ostaja zvesta obračunavanju na prostornino, kar jo postavlja v poseben položaj v mlekarski dejavnosti.

Za lažjo primerljivost na meddržavnem nivoju bi bilo smiselno, da bi tudi slovenski odkupovalci mleko odkupovali v kilogramih in ne več v litrih. Vendar pa je morda bolj kot plačilo kilogramov ali litrov pomembno plačilo vseh vsebnosti v mleku. Pravilni obračun mleka bi moral vključevati plačilo mlečne maščobe v celoti in beljakovin v kilogramih, ne glede na volumen. Če bi mlekarne mleko obračunavale v kilogramih, bi rejci resda pridobili na količini, vendar pa – po mnenju odkupovalcev – ne bi ohranili enake odkupne cene na enoto. Skupni zaslužek bi namreč ostal enak, saj bi odkupno ceno prilagodili glede na mersko enoto – litre ali kilograme.

Plačilo vse maščobe v mleku

V zimskem obdobju krave lisaste pasme na primer dosegajo visoko vsebnost maščobe v mleku, pogosto tudi 4,4 % ali 4,5 %. Vsebnost maščobe v mleku se sicer razlikuje med posameznimi pasmami, rejci, kmetijami … Kljub temu bi bilo prav, da bi mlekarne plačale celotne mlečne vsebnosti brez zgornjih omejitev. V številnih drugih državah se cena mleka oblikuje na podlagi vsebnosti posameznih sestavin v mleku (milk solids), brez omejitev, kar rejcem omogoča, da so plačani za vse, kar priredijo. Pri nas pa so določene zgornje meje za plačilo mlečne maščobe, ki jih mlekarne utemeljujejo z izgubami med postopkom predelave. Izgube zato uravnavajo na letni ravni. Poleti, ko vsebnost maščobe pade pod 4,2 %, plačajo njeno dejansko vrednost. Pozimi pa jo priznajo in plačajo le do določene zgornje meje, presežka pa ne upoštevajo. In prav to verjetno predstavlja večji izziv kot vprašanje obračuna v litrih ali kilogramih, saj je cena mleka temu že prilagojena.

Omejitve pri plačilu mlečne maščobe se razlikujejo med mlekarnami in spreminjajo glede na obdobje. Nihče ne plačuje maščobe nad 4,4 %, večina pa postavlja mejo že pri 4,2 %, vključno z Mlekarsko zadrugo Ptuj. »Seveda je to nepravično do rejcev, ki dosegajo višje vsebnosti v mleku. Kakovost mleka namreč ni ustrezno ovrednotena, medtem ko tisti z nižjimi vrednostmi dobijo polno plačilo,« pojasni Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj. Različni odkupovalci mlečno maščobo torej različno vrednotijo. V omenjeni zadrugi na primer ta predstavlja 40 % celotne cene mleka, beljakovine pa 60 %. Zato spodbujajo rejce, da dosežejo 4,2 % maščobe, pri beljakovinah pa omejitev ne postavljajo. Rejec, ki je v tem obdobju v to zadrugo prodal mleko s 3,6 % beljakovin in 4,2 % maščobe, je tako prejel tudi 55 centov za liter, ker je pridelal kakovostno mleko.

Kje je torej glavni problem?

Pojavi se, ko nekdo v verigi ne prizna in ne plača v celoti prirejenih vsebnosti sestavin v mleku. Naj bo to mlekarna ali zadruga. A če jih mlekarna ne plača, tega ne more storiti niti zadruga. Obračun mleka je poln manjših razlik med mlekarnami, zadrugami in odkupovalci, zaradi česar je primerjava cen precej zapletena. Pogosto tudi nerazumljiva, čeprav bi celoten sistem lahko poenostavili. Na primer: če kmet priredi 10.000 litrov mleka s 4 % maščobe, to pomeni 400 kilogramov maščobe. In ta bi morala biti plačana po jasnem in enostavnem izračunu, na katerem deluje večina sveta. Razen pri nas.

Plačilo polne vsebnosti maščob in beljakovin bi bilo treba dogovoriti na nacionalnem nivoju, med kmeti in odkupovalci. Žal so pri nas omejitve določene glede na letne povprečne vrednosti, čeprav bi morali rejci za visoke vsebnosti, zlasti pozimi, prejemati ustreznejše plačilo. Poleg tega je v našem sistemu precej težav z merjenjem količine mleka in njegovo pretvorbo med volumenskimi enotami (litri) in težo (kilogrami). To povzroča nepotrebno zapletanje, saj večina merilnih naprav deluje na volumenskih enotah. Obračun v kilogramih bi bil enotnejši in enostavnejši. Hkrati pa bi bila tudi primerjava med različnimi državami in zadrugami bolj pregledna in primerljiva.

Zavrnjen predlog obračunavanja mleka v kilogramih

Vendar spomnimo. Že pred leti je Zadružna zveza Slovenije pozvala zadruge, naj se izjasnijo glede možnosti prehoda na obračun mleka v kilogramih. Kar 80 % zadrug je predlog zavrnilo z argumentom dodatnega dela in stroškov. Še več medtem ko so vztrajale, da je obračun v litrih povsem sprejemljiv. Petrovič je bil takrat eden izmed pobudnikov za omenjeno spremembo, vendar žal brez širše podpore mlekarske dejavnosti. Danes njihovo mnenje ostaja nespremenjeno.

Slovenskim rejcem tako odkupovalci še vedno ne priznajo dejanske vrednosti prirejenega mleka. Toliko o enakopravni obravnavi vseh rejcev in poenotenju s praksami v drugih evropskih državah. Tiste resnično dobre namreč radi prezremo in zanemarimo. In tudi zato smo točno tam, kjer smo.