Količina prirejenega mleka v EU je v obdobju od januarja do septembra 2021 nekoliko nad lanskoletno (+0,3 %), čeprav je deset držav članic poročalo o zmanjšani prireji, vključno z Nemčijo (-1,2 %), Francijo (-0,9 %), Nizozemsko (- 1,7 %). Povprečne cene mleka na evropskih kmetijah so se letos vsak mesec nekoliko zvišale in ostale nad ravnjo zadnjih let (38,5 centov za kilogram, kar je za 3,1 % več kot prejšnji mesec in za 9,7 % več kot oktobra).

Če primerjamo oktober 2020 in 2021 naj bi bila slovenska odkupna cena mleka višja za 7 %. Številke o zvišanju cene mleka se sicer dobro berejo, vendar je ob tem potrebno navesti tudi naraščajoče stroške krme (mešanica žitaric, ogrščice in sojine moke) za krave molznice v EU. Po podatkih Evropske komisije naj bi se ti stroški v primerjavi z lanskim letom povečali za 25 %, če upoštevamo še naraščajoče cene energentov pa stroški prireje narastejo na 30 do 40 %.

Dogajanje po svetu

Prireja mleka se upočasnjuje tudi v ZDA, Oceaniji in Združenem kraljestvu. Na splošno se je količina prirejenega mleka v glavnih država/regijah izvoznicah (Avstralija, EU, ZDA, Združeno kraljestvo, Nova Zelandija) septembra 2021 zmanjšala za 0,8 %, svetovna trgovina z mlekom in mlečnimi izdelkih pa je bila prvih devet mesecev letošnjega leta dobra, kljub nekaterim dobavnim motnjam in omejitvam zaradi pomanjkanja razpoložljivost kontejnerjev in plovil, nezanesljivih urnikov in zapoznelih izvozov. Od januarja do septembra 2021 so EU, Nova Zelandija in ZDA skupaj pokrile 76-odstotni delež svetovnega izvoza mleka v enakovrednem deležu. ZDA, Kitajska, Velika Britanija in Indonezija so bile glavne evropske izvozne destinacije, domača potrošnja in maloprodaja mlečnih izdelkov pa se je v nekaterih državah članicah malo zmanjšala, vzporedno z rahlim povečanjem prodaje v restavracije.

Med državami članicami se pojavljajo čedalje večje razlike, splošni trendi od leta 2005 naprej so zmanjšanje števila kmetij, vzporedno z večanjem velikosti kmetije (+ 17 krav na kmetijo v povprečju med 2005–2016). Čreda molznic v EU se je v letih 2009 –2019 zmanjšala, povečala pa se je učinkovitost prireje, zato EU beleži rast količine prirejenega mleka. Beležijo sicer rast deleža mladih prevzemnikov kmetij s kravami molznicami – ki še vedno veljajo za družinske – čeprav vidno narašča tudi število pogodbenih delavcev. Trg z mlekom v EU je za zdaj še trden, vendar pa skrb zaradi prevelike odvisnosti od Kitajskega povpraševanja, vedno novih omejitev, naraščajočih vhodnih stroškov prireje in drugih, zahtevajo previdnost.

34,41 centov/kg naj bi bila povprečna slovenska odkupna cena mleka po podatkih (MMO). 32 do 33 centov/kg realno znaša naša odkupna cena mleka po informacijah s terena.

Dogajanje doma

Glede na razliko v ceni med našo 34,41 centov/kg, je težko reči, da naše mlekarne sledijo  povprečni evropski ceni, ki znaša 38,86 centov/kg. Kot so povedali v mlekarni Celeia so tudi mlekarne soočene z naraščanjem cen surovine in energentov, odkupna cena mleka pa postopoma narašča že od meseca julija. Predvidevajo, da bodo cene kratkoročno ostale na tem nivoju, višje cene surovine, embalaže in energentov pa se bodo v prihodnje odražale v višjih cenah izdelkov, saj z notranjimi rezervami v Celei tega stroška ne morejo pokriti.

»Več kot 34 centov mlekarne izplačajo le kmetom, ki priredijo manj mleka, z večjo vsebnostjo. S terena namreč poročajo, da je realna cena med 32 in 33 centov za kilogram, kar v večini primerov ne pokrije stroškov prireje,« pove Marija Klopčič z Biotehniške fakultete.

»Če mineralna gnojila spomladi ne bodo cenejša, bodo kmetje manj gnojili, zato bo manj pridelka, ki bo slabše kakovosti, z manj beljakovin, mlečnost bo slabša, prihodka bo manj, manjši bo obrat denarja. Vsekakor recept za katastrofo, kriva pa bo ponovno selekcija in ne menedžment. V zadnjem času je bil namreč narejen velik selekcijski napredek, ki pa ga trenutne razmere lahko ponovno zavrejo.« Pri gnojenju z mineralnimi gnojili pa se bo zgodilo tako kot pri krmljenju močne krme.

»Kmetje so zaradi podražitev že zmanjšali količino močne krme v krmnem obroku za molznice, posledica pa je nižja mlečnost,« pove Marija Klopčič in doda, da na terenu obeti niso vzpodbudni, saj je med kmeti zaznati pesimizem. »Posebno pri nekaterih mladih in zaradi velikih naložb zadolženih rejcih. Ti obupujejo in ne najdejo možnosti izhoda, sploh če jih pestijo visoke mesečne anuitete. Prihodek od mleka gre torej najprej za plačilo obroka kredita, kar ostane pa namenijo za nakup krmil, gnojil in semen.«

Marija Klopčič je zaradi naraščajočih cen energentov na Svetu za živinorejo, kmetijskemu ministru predlagala, naj vlada regulira cene elektrike in goriva, na kar je negativno odgovoril, da to pač ni mogoče. Kot pove imajo namreč prav rejci krav molznic s temi podražitvami v tem trenutku največ težav. »Stroški energentov so na kmetijah kjer se ukvarjajo s prirejo mleka bistveno večji kot na drugih kmetijah s kravami dojiljami ali pitanci, saj je reja krav molznic stroškovno in delovno bolj intenzivna dejavnost.«

Kmetije, ki se ukvarjajo s tržno prirejo mleka, posebno če so v zadnjih letih investirali v hleve ali mehanizacijo, se soočajo s krediti in velikimi plačilnimi obveznostmi. Ker gre v teh primerih za milijonske naložbe, ki jih spremljajo tudi stroški vzdrževanja, lahko na ta račun izgubimo še kakšno kmetijo.

Kmetije bodo ugasnile, najkvalitetnejšo zemljo pa bodo pokupili tisti z veliko denarja, ki s kmetijstvom najverjetneje nimajo nobene povezave. Ker s tem raste tudi cena najema površin, je prepričana, da bi morala kmetijsko ministrstvo in KGZS zaščititi aktivnega kmeta – tistega, ki proizvaja za trg. »Žal pa tudi v novi SKP zanje ni definicije.«

Je bilo lansko leto zatišje pred nevihto?

»Mogoče je bilo lansko leto celo preveč dobro – nekakšno zatišje pred nevihto. Prodaja mleka trenutno res poteka nemoteno, na drugi strani pa ostajajo veliki stroški in izločene krave, ki jih kmetje večinoma prodajajo v Avstrijo, kjer je plačilo boljše in hitrejše kot pri nas.«

»Letos ni nihče pričakoval, da bodo cene energentov, mineralnih gnojil in soje poletele v nebo.«

Marija Klopčič še doda, da na ravni EU veliko razpravljajo tudi o Evropskem zelenem dogovoru, bodoči SKP in ukrepih o zmanjšanju porabe antibiotikov, mineralnih gnojil in pesticidov ter povečanju pridelave ekološke hrane, kar je razumljivo. Vendar pa s tem Evropa na nek način pripravlja teren za poceni hrano zelo dvomljive kakovosti iz Kitajske in Južne Amerike. »Tam namreč ni nobenega govora o dobrem počutju živali in zmanjševanju porabe antibiotikov ali kmetijskih praksah prijaznih okolju. Enako je v Južni Ameriki, tam uporabljajo celo rastne hormone, ki so pri nas strogo prepovedani.

Ena pravila torej veljajo za evropske kmete, kjer morajo biti visoki standardi in živalim prijazni sistemi namestitve, okolju prijazne prakse, drugje posvetu pa se gredo industrijo.

Če imajo na Kitajskem na enem mestu 30.000 krav – gradijo še večje farme s 50.000 molznicami – je to tempirana bomba in v enem trenutku bo ponovno izbruhnila bolezen. Če so standardi za evropske kmete tako strogi, se na evropskem trgu ne bi smela znajti hrana pridelana po nižjih standardih. Pa vseeno pride in še poceni je, evropsko kmetijstvo pa še naprej plačuje visoko ceno, zaradi najrazličnejših trgovskih sporazumov.«