Reja perutnine tudi v tem času ostaja ena najbolj stabilnih in donosnih dejavnosti, ki rejcem zagotavlja redne prihodke. Mlademu gospodarju Miranu Tratarju iz Raven nad Šentrupertom reja piščancev za Pivko pertninarstvo predstavlja glavno dejavnost na kmetiji, saj je donosnejša od drugih usmeritev. To lahko potrdi tudi praktično, saj na kmetiji redi še okoli 40 bikov pitancev. »Ljudje se premalo zavedamo kakovosti pridelkov in izdelkov z naših kmetiji, ki bi jih morali prodati na slovenskem trgu kot prioritetne, n pa uvažati tuje in cenejše izdelke,« pravi Miran, ki problematiko z nizkimi odkupnimi cenami, rešuje s povsem enotavnim načrtom. V prihodnje bo širil farmo piščancev, zmanjšal rejo govejih pitancev in povečal nasad sibirskih borovnic.

»Včasih je veljalo, da na kmetiji intenzivno opravljaš eno dejavnost, danes pa je skorajda nujno, da se na kmetiji ukvarjaš z več dejavnostmi,« pove Miran, ki je še pred leti pogodbeno redil pure za avstrijski trg, vendar je s tem prenehal, zaradi močih tekmecev s Poljske in Madžarske, ki so močno negativno vplivali na odkupno ceno pur. »Reja ni bila več rentabilna, zato smo jo opustili. In, ko smo imeli v hlevu zadnjo jato pur, sem se vmes že uspešno dogovoril za sodelovanje s Pivko za rejo piščancev.

Hlev za pure sem prenovil in ga prilagodil, zamenjal streho, kupil novo opremo in vhlevil prve piščance,« je strnil prehod z reje pur na piščance. Prenovljen hlev je moderen z računalniško vodeno opremo, alarmom in vodnim pršenjem. »Gradil sem z lastnim denarjem, z nekaj kredita in Pivkino finančno vzpodbudo za nakup hlevske opreme, s katero sem se zavezal, da bom najmanj dve leti njihov kooperant.

Manj pitancev, več piščancev in sibirskih borovnic

Miran ima v turnusu 31 tisoč piščancev v klasični reji, v hlevu z veliko okni, ki omogočajo več svetlobe. »Kot rejec moraš biti pozoren in opazovati jato piščancev, kako se vedejo, če imajo suh nastilj, dober zrak, pravo temperaturo, skratka, ko so piščanci vzrejeni, se pokaže kako si bil kot rejec uspešen,« pove Miran, ki je zadovoljen s svojo odločitvijo o kooperativni reji pišancev, za katere pravi, da so bistveno manj občutljivi kot pure. »V prihodnje bom gradil še dodaten hlev za piščance, vendar bo gradnja letos še počakala.« Poleg piščancev na kmetiji z 22 hektarji obdelovalne zemlje in s 45 hektarji gozda, redi še 40 govejih pitancev.

»Govedorejo bom nedvomno zmanjšal ter začel gojiti jagodičje, natančneje sibirske borovnice. Letos smo že zasadili en hektar, drugo leto pa sledita še dva. Odkupna cena za goveje pitance je sramotno nizka, v tem času je povsem pod kritiko. Trenutno se zato dogovarjam o njihovi prodaji na italijanski trg. Tam bom namreč zanje dobil po 2,05 do 2,10 evra na kilogram žive teže, kar je neprimerljivo boljša cena kot pri nas. Pitanje bikov se enostavno ne splača, zato je in bo na naši kmetiji glavna dejavnost ostala reja piščancev, ki jo bom še širil.«

Miran z ženo Katjo ne občuti kakšnih bistvenih sprememb, zaradi različnih omejitev v državi. »Pri nas je tudi v teh časih vse enako, mir in tišino razblineta le najna majhna sinova Marcel in Patrik s svojim otroškim vrvežem,« pove mladi gospodar, ki je moral po smrti svojih staršeh hitro odrasti. »Zaradi spleta okoliščin smo morali otroci hitro odrasti.« Ko se soočiš s takšno situacijo, se v življenju hitro odločiš. V službi sem dal odpoved in se posvetil delu na kmetiji.« Miran ima še sestro in brata, ki mu občasno tudi pomaga pri delu na kmetiji, velikokrat pa na pomoč priskočita nečak Alen in svak Benjamin.

S pet in pol na sedem turnusov na leto

Miranove zadolžitve pri reji piščancev so, da skrbi za piščance, zagotavlja primerno ogrevanje, vodo, nastilj in prostor, za vse ostalo poskrbi Pivka perutninarstvo. Za nastilj uporablja briketirano slamo, ki je cenovno zelo ugodna. »Ko smo imeli na kmetiji še pure, smo se vedno ukvarjali s težavno dobavo žaganja, ki je imel tudi zelo visoko ceno. Pred petimi leti je letni strošek žagovine znašal okoli osem do devet tisoč evrov, zato sem kupil stroj za oblanje, ki lahko v eni uri les zreže v osem kubikov oblanja. Oblanje sem pri purah tudi s pridom uprabljal, pri piščancih pa se najbolje obnese briketirana slama. Tudi cenovno, saj za nastilj briketov za 1700 kvadratnih metrov veliko površino hleva, odštejem 300 evrov na turnus.«

V dvoetažnem hlevu za piščance nima talnega gretja, ampak peč z vpihovanjem toplega zraka v hlev. Prva skupina piščancev gre v zakol pri starosti 33. dni in teži 2,00 kilograma, druga pa pri 39. dnevu in teži 2,60 kilograma. Priznanega pogina imajo okoli 3,3 odstotke, čeprav ga je realno več, in sicer okoli 4 odstotke, s slabiči vred, pove Miran. »Premor med turnusi je različen. Prej smo imeli po le po 5,5 turnusov na leto, zato sem predlagal, da bi jih moralo biti vsaj sedem, saj nima smisla, da imam farmo cel mesec prazno. Ker od praznega hleva ni prihodka, se je s Pivko uspel dogovoriti in danes vzredi že skorajda po sedem turusov na leto.

»V prihodnje si želim urediti kmetijo, razširiti piščančjerejo in skrbeti za dobro delovanje celotne kmetije ter kakovostno preživljati čas s svojo družino,« je pogovor sklenil Miran.

Obnovili so streho in zamenjali kritino, prenovili so vse inštalacije ter nabavili primerno opremo za piščance.

Ne spreglejte knjige PERUTNINA Reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic. VABLJENI K NAKUPU!