Na Bledu se je odvil tematsko večplasten posvet Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS). Skozi strokovne predstavitve so tuji in domači predavatelji izpostavili predvsem evropsko in domačo politiko na območjih z omejenimi dejavniki (OMD). Prikazali so številne izzive, ki vplivajo na sedanji in bodoči razvoj teh območij, dosedanje delo ter nekatere ugotovitve raziskovalcev in kmetijskih svetovalcev.

»Dejanska slika slovenskega kmetijstva je namreč daleč od idilične, zato nas svetovalce kmetje nedvomno potrebujejo,« je uvodoma povedal Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko svetovanje na KGZS. Kmetijskim svetovalcem se je v uvodu med drugim zahvalil za njihovo večplastno delo in prispevke v slovenskem kmetijstvu, ki so spremenili marsikatero kmetijo, ohranjali podeželje živo ter praktično v vsako slovensko vas pomagali pripeljati evropski denar.

Roman Žveglič, predsednik KGZS je v med drugim izrazil razočaranje nad obdavčitvijo plačil za OMD, ki bo najbolj obremenilo srednje in manjše kmetije. Izpostavil je pomembno vlogo kmetijskih svetovalcev pri usmerjanju kmetov v nova znanja, inovativnost ter ustvarjanju delovnih mest na kmetiji. »Želimo več dejanskega prenosa znanja, ne, da smo večino časa le kmetov administrativni pomočnik. V letu 2023 naš čaka začetek uresničevanja strateškega načrta nove SKP, prepričan sem, da bodo svetovalci tudi v nadaljevanju uspešni in oplemeniteno znanje z izkušnjami predali naprej kmetom.«

STANJE V SLOVENSKEM KMETIJSTVU – PRVE NAPOVEDI

»Podatki iz zadnjega strukturnega popisa kažejo, da se s kmetijsko pridelavo ukvarja 68.300 kmetij, kar je 20 % manj kot pred dvema desetletjema. Po drugi strani pa se obseg kmetijskih zemljišč ne zmanjšuje tako intenzivno, kar pomeni, da danes povprečna kmetija obdeluje sedem hektarjev, leta 2000 pa je ta številka znašala 5,6 hektarja,« je povedala dr. Tanja Travnikar s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS). Predstavila je podatke prvih devetih mesecev letošnjega leta, zato bo treba za končno oceno stanja v slovenskem kmetijstvu še nekoliko počakati. »Število živinorejskih kmetij pada bistveno bolj od samega števila živali, kar pomeni, da ena živinorejska kmetija redi večje črede (9,1 GVŽ).«

Nadaljuje se trend zmanjševanja kmetijskih gospodarstev, vendar se dogajajo procesi koncentracije in specializacije kmetijske pridelave.

»Pri obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi ni velikih sprememb, po podatkih statistike rastlinske pridelave od leta 2012 obdelujemo okoli 480.000 hektarjev, z manjšimi medletnimi nihanji, sicer pa v sami strukturi kmetijskih zemljišč že vrsto let ni pomembnih razlik. Močno prevladujejo trajno travinje in pašniki (60 %), sledijo njive in vrtovi (37 %) ter trajni nasadi.«

OCENA ZA RASTLINSKE PRIDELKE

Letošnji rastlinski pridelek so zaznamovale ekstremne vremenske razmere. Vremensko najbolj izstopa suša, ki je prizadela vse dele Slovenije, tudi vodna bilanca je bila večino mesecev negativna, vročinski stres pa je oviral rast in razvoj rastlin.

»Pridelek pšenice je bil kljub nekoliko več posejanim površinam manjši kot v predhodnem letu, še vedno pa nadpovprečen in 5 % nad dolgoletnim povprečjem. V letu 2022 beležimo velik izpad pridelka koruze, manjši je bil za 30 % kot v predhodnem letu in prav za toliko odstotkov v primerjavi z zadnjim petletnim povprečjem. Podobno majhen obseg koruze smo imeli v letih 2013 in 2017. Oljnice so poleg sadja edine, kjer beležimo večji skupen pridelek in to kljub manj zasejanim površinam. Še vedno pa je bil pridelek oljnic podpovprečen glede na zadnje obdobje. Na dober rezultat so vplivali predvsem dobri rezultati oljne ogrščice (+9 %), kjer smo imeli zasejanih več površin, boljši pa je bil tudi hektarski pridelek.

Dobri rezultati so bili tudi pri soji, pri bučah za olje in sončničnem semenu pa beležimo slabše rezultate. Pri krompirju pa je zaradi hude suše občuten izpad pridelka že drugo leto zapored. Glede na predhodno leto je bil pridelek manjši za dobrih 15 %, kar je najslabši pridelek do sedaj in to kljub več zasajenim površinam. Zelo podobno je pri hmelju (-15 %).«

Pri pridelku sadja beležijo dobre rezultate, vendar le zato, ker ga primerjajo s predhodnim letom, ki je bilo za sadje izredno neugodno. V daljšem časovnem obdobju je bil letošnji pridelek sadja povprečen in nikakor ne izstopa po dobri letini. Pri grozdju je opazen trend zmanjševanja površin vinogradov, letina pa je bila zaradi suše slabša za 7 %. Količina nabranega grozdja je najmanjša do sedaj, se pa obeta kakovostno dober letnik.

Po prvih ocenah bo obseg rastlinske pridelave manjši za 5 % glede na predhodno leto.

ZGODOVINSKO POVIŠANJE CEN

V govedoreji pričakujejo zmanjšanje prirasta za 2 % in manjše število živali, ki bodo lažje. V prašičereji ocenjujejo zmanjšanje prirasta za 3 % in manjši zakol, prireja perutninskega mesa bo ostala na enaki ravni kot lani oz. bo za malenkost izboljšana.

Pri mleku se pričakuje zmanjšanje prireje za 3 % zaradi zmanjšanja števila krav molznic (do 5 %), ki je povezano z izpadom krme.

Pri jajcih se zaradi večjega števila nesnic pričakuje večje število jajc in nadpovprečna prireja.

»V letošnjem letu smo priča visokim cenam kmetijskih pridelkov. Po prvih napovedih bodo nominalno višje za dobrih 15 %, povišanje cen v letu 2021 in 2022 pa je skupaj pripeljalo do najvišjih cen do sedaj. Najvišje povišanje se pričakuje pri žitu na skupni ravni za več kot 50 %, občutno višje bodo cene krompirja, oljnic in zelenjadnic. Edino pri sadju pričakujemo zmanjšanje cene.«

Občutno višje cene so zabeležene v živinoreji, nominalno bodo cene višje za 27 % in so na zgodovinsko visoki ravni. Najbolj občutno povišanje se pričakuje pri mleku, povišale pa se bodo cene vseh živali in živalskih proizvodov.

»Cene pridelkov bodo na nominalni ravni višje za 22 %, po upoštevanju napovedane inflacije (8–9 %) pa bo realno povišanje cen manj izrazito, a še vedno na zgodovinsko visoki ravni. Povišale se bodo tudi cene vhodnih stroškov za kmetijstvu, nominalno za 27 %, kar bo povzročilo poslabšanje cenovno-stroškovnega razmerja.«

Stroškovno razmerje se sicer poslabšuje že tretje leto zapored, kar kaže na zaostrovanje razmer (občuten porast cen mineralnih gnojil, energentov, krmil in drugih vhodnih stroškov).

»Prva ocena ekonomskega računa za kmetijstvo kaže, da bo letos faktorski dohodek nominalno znašal okoli 488 milijonov evrov, kar realno pomeni zvečanje faktorskega dohodka za 7 %. Zavedati pa se moramo, da se primerjamo z letom 2021, v katerem so bili rezultati zelo slabi. V primerjavi z zadnjimi petimi leti je letošnji faktorski dohodek občutno pod povprečjem in je eden slabših v dolgoletni seriji. Skozi daljše obdobje je ekonomski rezultat kmetijstva v letošnjem letu eden slabših, vendar lahko iz več kot dve desetletji dolgega spremljanja ekonomskega računa v kmetijstvu vidimo, da si sledijo tudi ugodnejša leta in boljša odpornost sektorja,« je sklenila Travnikarjeva.

POSODOBITEV SISTEMA TOČKOVANJA KMETIJ V OMD

»Razvoj kmetijstva na OMD pri nas kljub nenehnim vlaganjem še vedno zaostaja za območji brez omejite. Za to je več vzrokov, med njimi tudi nezmožnost kmetijske dejavnosti za zagotovitev primernega dohodkovnega položaja, pomanjkanje delovnih mest, ter težja dostopnost območij, ki so zaradi naravnih razmer oddaljena od večjih gospodarskih središč,« je izpostavil Tomaž Cunder s KIS in predlagal nekaj usmeritev v razvoj OMD, kot so spodbujanje in izboljševanje gospodarske, prometne in socialne infrastrukture, zagotovitev varnosti naložb, spodbujanje razvoja konkurenčnih gospodarskih usmeritev, ohranjanje tradicionalnih in spodbujanje novih usmeritev, izobraževanje prebivalstva, razvijanje odnosa do kakovostnega okolja in preprečevanje posegov v okolje, ki bi rušili ekološko ravnotežje.

Silvester Kranjec s kmetijskega ministrstva je podrobneje pojasnil posodobitev sistema točkovanja kmetij v OMD in izpostavil, da vsaka država vzpostavi svoj sistem, ki je skladen z določbo, plačila pa se izračunajo na podlagi dodatnih stroškov in izpada dohodka na OMD v primerjavi z omejitvami izven OMD-ja. Plačila se dodelijo le za zemljišča v OMD. »Pri posodobitvi modela točkovanja so v izračunih upoštevane povprečne ocene posameznih stroškovnih elementov za obdobje 2019–2021 brez DDV, v izračunih je upoštevano vračilo trošarine, medtem ko plačila za ukrepe SKP niso vključena. Dodano je vrednotenje izgube dohodka glede na nadmorsko višino, kalkulacija za orehe in posebna obravnava planinskih pašnikov. Uporabili smo razlikovanje točk za specifične omejitvene dejavnike v dve težavnostni stopnji in ukinili erozivnost.« Dosedanjih pet razredov lastnosti tal razširjajo na osem razredov, razdelitev dosedanjih razredov nagiba na vrednosti po 5% (točkovanje se začne z 10 % nagiba in se nadaljuje po stopnji 5 %), poenostavitev točkovanja razdrobljenosti po njivah, nove ali posodobljene evidence (točke tal, kraškost, več poplavnih območij).

»Z novim točkovanjem najbolj pridobiva višinski tip kmetij (povišanje točk za več kot 100 %), izgubljajo pa predvsem nižinske kmetije in drugi KMG zaradi umika erozije.«

»Pozorni smo bili tudi na kmetije, ki se jim bom plačilo zmanjšalo, saj se bo to zgodilo postopoma v petletnem prehodnem obdobju. Novo točkovanje je zaradi sprememb in dolgega obdobja od prve postavitve modela težko primerljivo s sedanjim točkovanjem. Zmanjšanje plačila OMD kmetijskim gospodarstvom, kjer so omejitve na zemljiščih manjše ali jih ni, pomeni izboljšanje dosedanjega sistema razlikovanja plačil OMD in ne bi smel biti razlog za nestrinjanje s posodobitvijo točkovanja.«