V kratkem času smo kmetijo Bela na Zgornji Senarski obiskali že drugič. Ob prvem obisku še ni bilo znano, da se bodo opogumili in prijavili na natečaj za Naj hlev, zato smo že takrat pri zapisu njihove zgodbe upoštevali vse podrobnosti.

Precej podrobno smo zajeli tudi gradnjo novega hleva za krave molznice, ki so ga vselili avgusta. Vendarle se je družina Bela odločila in oddala prijavo, strokovna žirija pa je njihov hlev uvrstila med osem finalistov, kar je napovedalo novo srečanje in s tem nov zapis v našem časopisu. Mladi gospodar kmetije Simon Bela je žirijo na dan obiska popeljal skozi proizvodni hlev s kravami molznicami in stari hlev, v katerem so porodnišnica, presušene krave in teleta.

Skupna ocena hleva, ki bo odločala o zmagovalcih natečaja namreč zajema tudi nastanitev mlade živine, saj so teličke prihodnje krave molznice, zato njihova nastanitev med pregledom hleva ne ostane prezrta.

Našim kravam v hlevu nudimo udobna ležišča, dovolj prostora, zraka in svetlobe. V hlevu imamo celo vremensko postajo, ki uravnava delovanje rolojev, zato menim, da kravam nudimo vse, kar potrebujejo za zdravje, dobro počutje in visoko prirejo mleka, je povedal mladi gospodar kmetije Simon.

Simon Bela

Mladi prevzemnik Simon, ki je v tem tednu dopolnil 27 let, se je lani uspešno prijavil na 23. razpis za ukrep novogradnja hleva za krave molznice, nakup kmetijske mehanizacije, gradnjo gnojišča in menjavo opreme v starem hlevu (M04.1). Z gradnjo novega sodobnega hleva za 85 krav molznic zato družina Bela ni predolgo odlašala. Konec januarja 2023 so po prejeti potrebni dokumentaciji in dovoljenjih začeli z gradnjo gnojišča in izkopom za gnojno jamo ter s tem napovedali nekaj mesecev stresa, usklajevanj z gradbeniki in neprespanih noči predvsem zaradi obilnega deževja, ki je ves čas premikalo zaključek gradnje. Betonska dela so zahtevala 835 m³ betona, v hlev velikosti 55 × 22 metrov pa so vgradili 60 ton železa. Konec maja je sledila gradnja ostrešja, postavljanje tramov in postavitev silosov za krmo, v juniju pa je bila pokrita še streha s 5-centimetrsko izolacijo in zračnim mostom. Naklon strehe znaša 25 %, kar zagotavlja primerno svetlobo in zračnost.

Sedaj je mlečnost zaradi selitve in prilagajanja na molžo v robotu padla, vendar se že popravlja in je vsak dan malo višja. Trenutno znaša 22,2 litra mleka s 4,04 % mlečne maščobe in 3,65 % beljakovin. Mleko prodajo v Mlekarsko zadrugo Ptuj, od tam pa pot nadaljuje v Ljubljanske mlekarne.

DO KONCA LETA BO HLEV POLN
Julija so v ležalne bokse položili še udobne, okrog 10-centimetrske ležalne blazine za krave molznice, ki vsebujejo mleto gumo in nudijo maksimalno udobje. Isti mesec so v hlev vgradili še robota za molžo, v vmesnem času pa so delavci opravili vsa pleskarska dela, strojne omete ter vodovodna in električna dela. Zdaj hlevu manjkata le še fasada in ureditev dvorišča, s čimer bodo sklenili njegovo zunanjo podobo. Ta zaključna dela bodo gradbeniki dokončali v kratkem, jih pa manjkajoča fasada vsekakor ni ovirala na veliki dan selitve, ki je nastopil 16. avgusta, ko so krave selili v nov, sodoben in avtomatiziran hlev, na katerega so izredno ponosni.

Simonova starša Lea in Milan

»V gnojni jami je potopno mešalo, ki vsebino jame meša vsak dan oz. jo bo mešal, ko se je bo zadosti nabralo. V jami je za 400 metrov kanalov, zadržuje pa lahko 1400 m³ gnojevke. Ker se z gnojevko meša še voda, zalogovnik zadošča za letno skladiščenje,« pove Simonov oče Milan, ki je nadzoroval gradnjo in vse tehnične podatke o hlevu dobesedno strese iz rokava. Doda še, da je bila odločitev za lesen hlev vsekakor dobra ideja, saj oddaja posebno toplino, ki je kovinska ali betonska konstrukcija ne premoreta. Poleg tega pa izbira lesa pri današnjih cenah gradbenih materialov hleva ni pretirano podražila. Je pa vrednost celotne naložbe znašala 1,2 milijona evrov brez davka.

V hlevu delujejo roboti za molžo, potiskanje in mešanje krme ter čiščenje rešetk, vgrajeno imajo tudi avtomatsko delovanje rolojev, ki hlev odpirajo ali zapirajo glede na vremenske razmere (smer in jakost vetra, padavine, temperatura v hlevu …). Milan pravi, da robot za čiščenje rešetk obratuje s polno paro in betonske rešetke, ki se razprostirajo po pohodnih površinah, dvakrat na dan temeljito očisti. “V tej začetni fazi se včasih še zatakne za kakšen steber, kar pa vestno rešuje naš Gašper, ki je bolj tehnični tip in nepogrešljiva delovna sila na kmetiji. To je manjša težava, ki jo že urejajo in odpravljajo, je pa delovanje robota za potiskanje in mešanje krme brezhibno, deluje pa na relaciji starega in novega hleva. Svojo pot in delo v obeh hlevih opravi v dobri uri.

Družina Bela (Gašper, Milan, Simon in Lea)

V hlev vsak teden vselijo še nekaj novih krav, saj imajo do polne obremenitve hleva še kar nekaj rezerve. Trenutno jih je v njem okoli 50, do zime pa jih nameravajo vseliti do 70. “Želja je, da hlev čim prej napolnimo, saj od prodanega mleka živimo,” iskreno pove Milan, ki ne izključuje možnosti nakupa kakšne dobre telice ali krave. Lea pa doda, da imajo v hlevu ponoči vklopljeno infrardečo luč. “Ko jo prižgemo, se vse krave pomaknejo h jaslim, kar je tudi namen te svetlobe, saj spodbuja zauživanje krme in krave še dodatno pomirja.”
Simon razkaže še stari hlev, kjer so porodnišnica, presušene krave in telički. Novi hlev namreč služi le za prirejo mleka. Strokovna žirija je tudi v tem hlevu opravila ogled in vse potrebne meritve, izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti in član komisije, pa je pregledal še dnevnik veterinarskih posegov in evidence o zdravljenju živali.

Čreda v hlevu je sestavljena iz lisaste in črno-bele pasme, vso osnovno krmo za živino pridelajo doma na 60 hektarjih obdelovalne zemlje (travna in koruzna silaža, seno in nekaj žit), dokupijo pa beljakovinski koncentrat, repico in sojo, včasih tudi suho koruzo in ječmen, nekaj slame, mineralno-vitaminske dodatke ter melaso. Krmni obrok imajo izračunan, močno krmo pa imajo molznice odmerjeno po tri kilograme v molznem robotu.
Simon namerava mlečnost izboljšati, vendar počasi in ne prek zmogljivosti krav, ki jih vse pozna po imenu in zanje lepo skrbi, kar dokazujejo s svojo mirnostjo in radovednostjo.

NEKATERE PODROBNOSTI S KMETIJE BELA:
Velikost hleva je 1200 m² – v dimenziji 55 × 22 metrov
Prosta reja, možnost paše in izpusta
Tla z rešetkami
Ležalni boksi z mehkimi ležalnimi blazinami
Sistem ventilacije v hlevu
Prilagojen poletni obrok
Krtača v hlevu
Robotska molža
Robot za potiskanje in mešanje na krmilni mizi
Robot za čiščenje rešetk
Pametne ovratnice
Mešalno-krmilni voz
Avtomatsko zračenje glede na vreme
Korekcija parkljev 2-krat na leto

Tekst: Klara Lovenjak

Foto: Jernej Prelac

Oddajte glas svojemu favoritu: