»Samokolnica, vile in lopata so pri nas glavno orodje, dokler ne bodo na slovenjgraški občini drugače rekli,« brez oklevanja ključno težavo izpostavi mladi prevzemnik kmetije, 39-letni Matjaž Gams. »Nikoli nisem obžaloval, da se ukvarjam z rejo rjavih krav molznic in prirejo mleka, žal mi je le, da se ne morem razvijati. Da me pri tem ovirajo občinski uradniki in da nisem že v gradnji novega hleva za molznice,« pojasni Matjaž, pri katerem zato krave v starem hlevu ostajajo privezane, čeprav bi jim rad nudil več udobja in gibanja.

Video s kmetije Gams:

Njegova zavzetost in skrb za čredo se kljub težkim razmeram za delo odraža v visokem hlevskem povprečju iz leta 2019, ko je mlečnost rjavih krav znašala več kot 10.000 kilogramov, potem pa v zadnjih dveh letih, zaradi občutne pomladitve črede, padla malo pod 9000 kilogramov.

Telice na paši

»Krave ostajajo privezane, jaz pa bi rad delal drugače. Preveč je namreč ročnega dela, od kidanja do krmljenja, in tega na občini nihče ne razume. Če bi naše delo dva meseca opravljal kdo izmed občinskih uradnikov, bi hitro ugotovil, da dolgoročno tako ne gre in da je nov hlev resnično nujno potreben,« vidno razočaran pojasnjuje Matjaž in s svojim primerom dokazuje, kako birokracija zavira razvoj kmetij ter mlade kmetovalce oddaljuje od zastavljenih ciljev. Tudi najbolj visoko motiviranim mladim prevzemnikom v silni želji po delu, širitvi in razvoju upanje po letih čakanja na spremembe umira, cilj zbledi in kmetija se zapre. Tega se Matjaž zaveda in si vsekakor ne želi priti med to statistiko, prizna pa, da razvoja dogodkov ne razume.

Rad bi gradil, pa ne sme

»Že leta 2015, ko še nisem bil mlad prevzemnik, smo podali pobudo za pripravo občinskega prostorskega načrta (OPN), v kateri smo za določena zemljišča navedli gradnjo hleva. Javna razgrnitev leta 2017 je na prvi pogled kazala, da je bila pobuda sprejeta, zato nismo oddali nobenih pripomb ali predlogov. Ko sem se na občino vrnil čez dve leti, da pridobim dodatne informacije okrog gradnje hleva, saj sem nameraval kandidirati na razpisu za naložbe v kmetijska gospodarstva, pa izvem, da gradnja ni mogoča, ker je v postopku prišlo do neke napake.«

Kakšne napake, Matjaž še danes ne ve, zaveda pa se, da od sprejetja OPN plačuje davek za površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, na katerih ne more graditi. »Ne morem graditi na površini podeželskega naselja – SK, za starim hlevom, kjer bi moral stati novi, pa so površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo – IK, na kateri je gradnja prav tako onemogočena. Pa so rekli na občini, da naj gradim na lokaciji starega hleva, jaz pa jih sprašujem, kako. Kam naj dam krave v času gradnje? Zdaj upamo na sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta, sicer ne vem, kaj bomo,« pove in pogovor usmeri na prijetnejše teme, čeprav je nameraval biti v tem času že intenzivno v gradnji, saj bi na razpisu najverjetneje lahko dobil 55 % vrednosti naložbe, zdaj pa iz tega, kot kaže, ne bo nič.

Plodnost pod drobnogledom

V hlevu, na enkrat že podaljšanih stojiščih, ima 20 krav, na pašnikih pa še 30 telic in nekaj presušenih krav. Od lanskega leta krave osemenjuje sam, večinoma uporablja klasično seme, zadnje čase pa tudi seksirano. V čredi z izbranimi plemenskimi biki izboljšuje okvir, vime in količino mleka ter stremi k boljšim rezultatom plodnosti, saj ima s tem trenutno največ težav. »Zaznavam upad plodnosti in iščem vzroke. Med drugim za to sumim tudi vsa cepljenja proti bolezni modrikastega jezika, krmo namreč pripravljam na vrhunskem nivoju, pazim na kakovost, uporabljam sejane trave, ki jih vsako leto dosejem, krmo analiziram in s pomočjo strokovnjaka skrbno izračunam obroke, vendar pa pravega rezultata še ni.« Razmišlja tudi o pedometrih, s katerimi bi meril dnevno aktivnost živali, vendar dvomi, da bi bili smiselni pri kravah, ki so privezane. Pred 100. dnem po telitvi krav ne osemenjuje, telice pa vse osemeni kasneje, po 20. mesecu, ko so že dovolj razvite.

»Začeli smo tudi z izvajanjem embriotransferja in do sedaj dobili 18 zarodkov, od tega sta dva še shranjena, telili pa sta se dve telički po biku Bloomingu, kar pomeni, da za zdaj pri tem še nismo bili preveč uspešni. Letos smo dobili 14 zarodkov, vendar so bili žal vsi ali neoplojeni ali pa degradirani,« pojasni Matjaž in hkrati razmišlja, zakaj izvajanje embriotransferja pri nas ni pogostejša praksa glede na to, da v tujini kmetje z njim tržijo. »Na nek način se to prakso zavira, namesto da bi šli z razvojem naprej po vzoru drugih držav. Tako kot v mojem primeru – jaz bi rad delal, občina pa me pri tem zavira.«

Iz manj ustvariti več

Po telicah rjave pasme je veliko povpraševanje, vendar s prodajo ne želi hiteti, saj mora imeti doma vedno zamenjavo za vsako kravo. Bikce takoj proda po štiri evre za kilogram žive teže, če pa kakšen ostane doma, ga spita do 200 kilogramov in proda v klavnico. »Teličke so najprej na globoki stelji, potem gredo na pašo, po osemenitvi pa nazaj v boks in kasneje na privez. Prepričan sem, da je za telico velik šok iti iz pašnika na privez.

In tega nočem več početi, zato bi rad gradil kompostni hlev in jim nudil udobje, ki si ga zaslužijo in ga potrebujejo. Pa saj reje ne želim preveč širiti, ampak načrtujem iz manj ustvariti več. Ne bom redil sto krav, ampak petdeset in po kravi dosegel večjo mlečnost,« pojasni. Nov hlev lahko brez težav vizualno predstavi: »Bo povsem preprost in odprt, visok in zračen, da kravam tudi poleti ne bo vroče, in čeprav nekateri pravijo, da takšen hlev ni za naše prevlažno podnebje, jaz mislim, da ne bo težav, če ne bom preobremenil ležišča. Po sili razmer hlev obstaja le v moji glavi, zbiram informacije in se odločam ter razmišljam tudi o načinu molže. Molzišče bo verjetno težava zaradi pomanjkanja delovne sile, zato ne izključujem molznega robota.«

Vedno je v hlevu kakšna izjemna krava

Molznice dobijo enak obrok: travno silažo iz sejanih trav, koruzno silažo, malo sena, zmleto koruzo, repico, bučne tropine in vitamine ter minerale. Kot pravi, je za kakovostno silažo najpomembnejše travo pokositi ob pravem času, jo dobro potlačiti in silos dobro zapreti. »Travna silaža prve košnje zadostuje za celo leto, zato kravam ne krmimo veliko sena. Poleg naštetega pa jim drugega ne krmim, saj so krmila predraga, zato raje skupaj mešam posamezne komponente.« Vendar ne enolončnice, saj nima mešalne prikolice, zato improvizira in vso krmo v hlev zvozi na roke.

V hlevu so imeli že tudi 10 let stare krave, zaradi stroge odbire v zadnjem času pa je starostna meja precej padla. Najstarejša krava je v 4. laktaciji, dve sta v tretji, druge pa v drugi in prvi laktaciji.

»V hlevu smo imeli že tri krave, ki so namolzle 84.000 kilogramov v življenjski dobi, preko 100.000 kilogramov pa ni namolzla še nobena. Vedno pa se najde kakšna izjemna in trenutno imam privesnico Soboto, ki je v 305 dneh namolzla 12.120 kilogramov (v 464 dnevih pa že 16.323 kilogramov s 4,05 % maščobe in 3,55 % beljakovin).

Trenutno je breja, osemenjena pa je bila s seksiranim semenom. Sobota je vrhunska krava in pripravljena na embriotransfer prihodnje leto.« Krava Sobota

Pred mesecem dni je genotipiziral vse krave, v čredi ima devet bikovskih mater ter tudi potencialne kandidatke za odbiro za bikovske matere.

Kmetija v številkah:

– indeks osemenitve 1,55,

– 109,13 dni do 1. osemenitve,

– 37,1 dneva med osemenitvama,

– povprečna mlečnost po kravi je 27,21 kilograma s 4,09 % maščob in 3,48 % beljakovin,

– 20 krav, 18 jih molze,

– za kilogram mleka jim mlekarna Celeia trenutno plača 33 centov (brez davka),

– mlada čreda: v povprečju so krave v 1,8 laktacije,

– kmetija obsega 24 hektarjev, pri čemer je sedem hektarjev pašnikov.

Krave krmijo trikrat na dan; zjutraj dobijo koruzo in krmila, opoldne travno silažo, zvečer pa koruzno silažo in močno krmo ter travno silažo. »V treh dneh smo pokosili, spravili, orali in sejali koruzo. S prijatelji smo si pomagali in delali pozno v noč, zjutraj pa nadaljevali s setvijo in koruzo spravili v zemljo do dežja,« o medsebojni pomoči pove Matjaž, ki ima kmetijsko mehanizacijo za oranje in prevoze (prikolico, cisterno za gnojevko), v prihodnje pa razmišlja tudi o nakupu sejalnice in rotobrane.

Matjaž je zaključil strojno-kmetijsko šolo v Mariboru, saj ga je vedno zanimala mehanika, šolanje pa je nadaljeval na strojni fakulteti, vendar študija žal ni zaključil. »Bolezen v družini, delo, prijatelji so vmes že diplomirali, jaz pa sem izgubil voljo za študij in si rekel – Matjaž, če znaš delati, ne potrebuješ diplome,« pove mladi prevzemnik, ki je hvaležen staršem, ki mu pri delu toliko pomagajo, že danes pa ga skrbi, kaj bo potem, ko oče in mama tega ne bosta več zmogla. »Takrat bom sam v hlevu delal do nezavesti,« sicer v šali, a realno razmišlja Matjaž, ki si je ustvaril mlado družino z dvema sinovoma, s tem da ima njegova partnerka tudi kmetijo v Mežici z 20 kravami dojiljami in poleg tega hodi še v službo. Koliko dela, požrtvovalnosti in razdvojenosti med kmetijama to terja od obeh, ni treba izpostavljati.

Zato si še toliko bolj želi gradnje in poenostavitve dela ter združitve obeh kmetij, saj je, kot pravi, trenutno težko, vendar s trdno voljo uspeva.

Krava Sava je na njihovo kmetijo prišla leta 1951. Pri njih je živela 18 let, po treh operacijah telila 16 telet, in sicer le dva bikca, druge pa vse teličke. Vse krave v hlevu do danes izhajajo iz Savine linije in vse imajo imena, ki se začnejo na črko S.

Sava